Franja

agonir [agɔnir] verbe transitif zmerjati, žaliti

agonir d'injures obsuti s psovkami
agonir quelqu'un de sottises s tepcem koga zmerjati

agréable [agreabl] adjectif prijeten, ljubezniv, privlačen, simpatičen, zapeljiv; dobrodošel (novica), všečen (zunanjost)

il me serait agréable de vous rencontrer bilo bi mi drago, da se sestanem z vami
ce sont des gens agréables to so prijetni, simpatični ljudje
pour vous être agréable da vam izkažem uslugo
si cela vous est agréable če vam je prav (všeč)
joindre l'utile à l'agréable združiti koristno s prijetnim

agree [əgrí:]

1. neprehodni glagol (to v)
privoliti (with s)
strinjati se, skladati se, soglašati (on, upon, about o)
dogovoriti, sporazumeti se
slovnica (with) skladati se

2. prehodni glagol (to, with s)
izravnati, pomiriti, v sklad spraviti, uskladiti

as agreed kot smo se dogovorili
to be agreed sporazumeti se
agreed! velja!
it doesn't agree with me tega ne prenesem
to agree like dog and cat razumeti se kakor pes in mačka
to agree to differ ne se več truditi, da bi prepričal drug drugega, poravnati spor

agreeable [əgríəbl] pridevnik (agreeably prislov) (to)
sprejemljiv; prijeten, ustrezen, primeren, skladen; naklonjen

I am agreeable to it s tem se strinjam
domačno I am agreeable meni je prav

agreement [əgrí:mənt] samostalnik (to, with s)
soglasnost, sloga, skladnost; sporazum; dogovor, pogodba

to be in agreement ujemati, skladati, razumeti se
by agreement po dogovoru
to come to (ali make) an agreement sporazumeti se
by general (mutual) agreement po splošnem (medsebojnem) dogovoru
as per agreement po dogovoru, sporazumno
pooling agreements skupna korist

Agrippa -ae, m Agripa, rim. moško ime. Posebno znani so:

1. Menenius Agrippa Lanātus Menenij Agripa Lanat, l. 260 je ljudstvo, ki se je izselilo na Sveto goro, pomiril z znano basnijo o želodcu in telesnih udih: L., Q.

2. M. Vipsanius Agr. Mark Vipsanij Agr., roj. l. 63, umrl l. 12, poveljnik pri Akciju, poročen s Pomponijo, Atikovo hčerjo, potem z Marcelo, Avgustovo nečakinjo, naposled z Julijo, Avgustovo hčerjo: N., H., Vell., Plin., Suet.; iz njegovega zadnjega zakona je bil

3. Agr. Postumus Agr. Postum, sprva od Avgusta posinovljen, potem odpravljen na Planazijo, naposled usmrčen od Tiberija, ki je nastopil oblast: Vell., T., Suet.

4. Hērōdēs Agr. I. Herod Agr. I., sin Heroda Vel., in

5. Hērōdēs Agr. II., sin Heroda Agr. I., oba tetrarha v Judeji in Samariji: T. Od tod adj. Agrippiānus 3 Agripov = od kakega Agripe narejen (zgrajen): Agrippiana saepta Lamp. (od M. Vipsanija Agripe zgrajena).

Agrippīna -ae, f (Agrippa) Agripina, rim. žensko ime. Poseb. znane so:

1. Tiberijeva žena, hči Marka Vipsanija Agripe in njegove prve žene Pomponije: Suet.

2. blaga hči istega M. Vipsanija Agr. in njegove tretje žene Julije, Germanikova žena in mati cesarja Kaligule: T., Suet.

3. njena izprijena hči, poročena prvič z Gnejem Domicijem Ahenobarbom, ki mu je rodila Lucija Domicija (poznejšega cesarja Nerona), drugič poročena s cesarjem Klavdijem, svojim stricem; l. 60 po Kr. usmrčena na povelje sina Nerona: T., Suet. Njen rojstni kraj v ubijski pokrajini (oppidum Ubiorum) je postal l. 50 po Kr. rim. naselbina Colōnia Agrippinēnsis: T. ali samo Agrippina: Aur., Amm. Agripinska Kolonija, Agripina (Kolonija, nem. Köln ob Renu). Preb. tega mesta Agrippīnēnsēs -ium, m Agripinci: T.

agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
agua amarga grenčica
agua bendita blagoslovljena voda
agua boricada borova voda
volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
agua (de) Colonia kolonjska voda
agua común voda iz vodnjaka
agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
agua cruda trda voda
agua delgada mehka voda
agua dulce sladka (pitna) voda
agua estancada zaježena ali mačvirna voda
agua de fuente studenčnica
agua fuerte jedka voda; jedkanica
agua gaseosa sodavica
agua de leche sirotka
agua de limón limonada
agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
agua de mar morska voda
agua mineral mineralna voda, slatina
agua muerta močvirna voda
agua nieve snežnica
agua potable pitna voda
agua de río, agua fluvial rečna voda
agua rosada rožna voda
agua de Seltz sodavica
agua viva tekoča voda
como agua na pretek
agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
el agua se alza dež ponehuje
bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
hacer agua por u/c bahati se z
se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
hará agua deževalo bo
¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
agua jurisdiccionales teritorialne vode
agua termales toplice
techo a dos agua dvojna streha
entre dos aguas neodločen
hacer aguas urinirati, scati
seguir las aguas de algn koga zasledovati

ahead [əhéd] prislov & povedkovnik pridevnik
vnaprej; naprej, dalje; spredaj

to be ahead of s.th., s.o. biti pred čim, kom, prekašati, prehiteti koga
mornarica breakers ahead pazi, nevarnost grozi
trgovina to buy (sell) ahead vnaprej nakupiti (prodati)
to get ahead of prehiteti
a danger is ahead nevarnost grozi
navtika full speed (ali steam) ahead s polno paro naprej
look ahead pazi, misli na prihodnost
straight ahead naravnost naprej
he is ahead of his times prekaša svoje vrstnike

aheurter, s' [aœrte] trmasto vztrajati (à son opinion pri svojem mnenju)

Ahilov refleks stalna zveza
medicina (reakcija ob udarcu s kladivcem na kito tik nad peto) ▸ Achilles-ín reflex

aid² [eid] samostalnik
pomoč, podpora; pomagalo, pomoček, pomočnik, -nica

by (ali with) the aid of s pomočjo
to come to aid priti na pomoč
aids and appliances pripomočki, materialna sredstva
first aid prva pomoč
hearing aid slušni aparat
to lend (ali give) aid pomagati
ameriško aid man bolničar

aide [ɛd] féminin pomoč, podpora; masculin, féminin pomočnik, -ica, pomožna moč, pomagač, asistent

aide masculin de camp pribočnik, adjutant
aide masculin de cuisine kuharski pomočnik
aide féminin immédiate takojšnja, prva pomoč
aide féminin soignante bolniška strežnica
avec l'aide de mon frère s pomočjo mojega brata
à l'aide de s pomočjo, s, z
couper quelque chose à l'aide des ciseaux razrezati kaj s škarjami
à l'aide! na pomoč!
j'ai besoin de votre aide potrebujem vašo pomoč
appeler à son aide (po)klicati na pomoč
demander, recevoir de l'aide prositi za, dobiti pomoč
prêter aide à quelqu'un da(ja)ti komu pomoč, pomagati komu
venir en aide à quelqu'un komu na pomoč priti

aider [ɛde] verbe transitif pomagati (quelqu'un komu), podpirati (de z); verbe intransitif prispevati (à k), olajšati

s'aider de quelque chose pomagati si s čim; uporabiti kaj
aider quelqu'un dans ses travaux pomagati komu pri delu
aider à la digestion pospeševati prebavo
ces mesures aideront au rétablissement de l'économie ti ukrepi bodo prispevali k ozdravljenju gospodarstva
la fatigue aidant; je ne pus dormir tudi zaradi utrujenosti nisem mogel spati
Dieu aidant z božjo pomočjo
s'aider du dictionnaire pomagati si s slovarjem, rabiti, uporabljati slovar
ils s'aident mutuellement pomagajo si med seboj

aigrette [ɛgrɛt] féminin bela čaplja; čop, perjanica; diamantna, biserna broša

aigrette du paon pavov čop
turban masculin à aigrette turban s perjanico

aile [ɛl] féminin krilo (tudi militaire, aéronautique, sport, architecture), perut, perutnica; automobilisme blatnik; figuré okrilje, varstvo; technique flanša

d'un coup d'aile (aéronautique) brez pristanka, brez ustavljanja
à tir d'aile(s) kot veter hitro
sous l'aile de quelqu'un pod okriljem kake osebe
ailes du moulin à vent krila mlina na veter
ailes du nez krila nosnic, zunanji spodnji del nosu
ailes de l'imagination peruti (krila, polet) domišljije
avoir des ailes zelo hitro teči
avoir du plomb dans les ailes (figuré) biti težko prizadet, biti brez poleta
baisser ses ailes povesiti peruti, figuré izgubiti pogum
battre de l'aile (familier) biti v finančnih težavah, izgubiti na moči
battre des ailes udarjati, plahutati, kriliti s perutmi
ne battre que d'une aile (figuré) biti na koncu, pri kraju svojih moči
se brûler les ailes (figuré) osmoditi si prste
déployer ses ailes razviti svoja krila
donner des ailes à quelqu'un (figuré) dati komu krila (da hitro teče, zbeži)
emboutir son aile droite avant (automobilisme) utreti svoj sprednji desni blatnik
rogner les ailes à quelqu'un (figuré) komu krila pristriči
voler de ses propres ailes (figuré) stati na lastnih nogah, biti samostojen, ne biti navezan na tujo pomoč

aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

aire de familia družinska podobnost
aire popular ljudska pesem (popevka)
aire de taco predrznost
al aire libre na prostem, pod milim nebom
de buen aire dobre volje
con aire živahno
en el aire takoj
azotar el aire delati brez smisla
creerse de aire vse slepo verjeti
dar con aire kričati, udrihati
darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
estar en el aire neodločen biti
estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
hace aire hud veter piha, močno piha
hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
hender un cabello en el aire dlako cepiti
llevar el aire takt držati
el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
múdase el aire razmere se spreminjajo
ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
temerse del aire bati se vsake malenkosti
tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
andar por los aire biti neviden
beber los aire (por) koprneti (po)
darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
tomar los aire iti na letovišče
¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?

ajar [ədžá:] prislov
priprt; škripajoč
figurativno sprt

to set s.o.'s nerves ajar hoditi komu na živce

ajo moški spol česen; česnova juha (omaka); šminka, lepotilo; robat izraz

ajo de chalote šalotka
ajo morisco drobnjak
ajo porro, ajo puerro por, luk
fuerte como un ajo krepak, čvrst
andar en el ajo z umazanimi posli se ukvarjati
bueno anda el ajo ta je pa lepa!
oler a ajos biti povezan s težavami
tieso como un ajo (fig) tog, napihnjen

akacija samostalnik
1. Acacia (drevo) ▸ akácia, akác
2. neštevno (les) ▸ akác, akácfaTla so razen v kopalnicah obložena s parketom iz parjene akacije, v kopalnicah so izbrali talno keramiko, ki je po videzu podobna lesu. ▸ A fürdőszobák kivételével, ahova famintázatú járólapokat választottak, a többi helyiségben gőzölt akácparkettát fektettek le.