Franja

svečárna chandlery; candle works pl

svečáva candlelight
ob, pri svečárni candlelight

svečáva luz f de vela

pri svečavi a la luz de la(s) vela(s)

svét, -a, -o saint, sacré

sveta aliansa la Sainte-Alliance
sveti Anton (religija) Saint-Antoine
sveti dan (božič) le jour de Noël
sveta družina (religija) la Sainte Famille
sveti duh (religija) le Saint-Esprit, l'Esprit-Saint
sveti Trije kralji (religija) les Rois mages
sveti oče (papež) le Saint-Père
sveto pismo (religija) l'Écriture sainte
sveta stolica (religija) le Saint-Siège
Sveta dežela (Palestina) la Terre sainte
sveto mesto la Ville sainte, les Lieux saints
sveti večer la veille de Noël
vsi sveti (praznik) la Toussaint
delati se svetega faire le dévot (ali le bigot), affecter des dehors pieux
sveto obljubiti promettre solennellement
njemu ni nič sveto rien n'est sacré pour lui, il n'a ni foi ni loi
prisegam pri vsem, kar mi je svetega je jure par tout ce qui m'est le plus sacré

svét, svéta, svéto santo; sagrado; sacro

sveta aliansa (hist) Santa Alianza
sveti Anton (rel) San Antonio
sveti Tomaž (rel) Santo Tomás
sveti dan (božič) el día de Nochebuena
sveta družina (rel) la sagrada familia
sveti duh (rel) el espíritu santo
sveta dolžnost sagrado deber m
sveti Trije kralji (rel) los reyes Magos
sveto leto año m santo
sveta nebesa! ¡santo Dios!
sveti oče (papež) el Padre Santo, el Papa
sveto pismo (rel) la Sagrada Escritura, la (Santa) Biblia
Sveta Stolica la Santa Sede
sveta dežela Tierra f Santa, los Santos Lugares
sveti večer (rel) Nochebuena f
vsi sveti (praznik) (día m de) Todos los Santos
o svetem Nikoli fam cuando la rana críe pelos
njemu ni nič sveto para él no hay nada sagrado
sveto obljubiti prometer solemnemente
delati se svetega fingir devoción, ser beato
prisegam pri vsem, kar mi je svetega juro por lo más sagrado

svétel bright, light; clear; arhaično lucent

pri svétlem (belem) dnevu in broad daylight
svétle barve light colours pl, bright colours
svétli lasje fair (ali light) hair
svétlo pivo pale (ali light) ale
svétla soba bright room
svétlo moder (rumen, siv, zelen) light blue (yellow, grey, green)
imeti svoje svétle strani (figurativno) to have one's good points
dati na svétlo to bring out, to publish
priti na svétlo to come to light, to come out, to be published
svétlo je, svétlo postaja it's getting light, dawn is breaking

svètel claro; luminoso; brillante

svetlo moder azul claro
svetlo pivo cerveza f rubia
svetla soba habitación f clara
svetla stran lado m de la luz, fig lado bueno, aspecto m favorable
svetli trenutki (momenti) (med) intervalos m pl claros (ali lúcidos)
pri svetlem, belem dnevu en pleno día
svetel dan je ya es de día, es muy de día
svetlo postaja (zjutraj) amanece, empieza a amanecer
svetlo goreti dar buena luz; (sveča) arder con viva luz

svêtel clair, lumineux, brillant , figurativno lucide

svetel ko zlato brillant comme de l'or, à reflets dorés, doré
svetlo moder (siv, rjav) bleu (gris, brun) clair
svetlo pivo bière blonde
svetla soba pièce claire
svetla stran côté éclairé (ali du jour), figurativno jour moški spol favorable, beau côté
svetli trenutki moments lucides
pri svetlem, belem dnevu en plein jour, au grand jour
svetlo postaja (zjutraj) il commence à faire jour (ali clair)
svetlo goreti (ogenj, sveča) brûler avec une flamme claire

svetílka lampe ženski spol ; (laterna) lanterne ženski spol ; (cestna svetilka na plin, električna) réverbére moški spol (à gaz, électrique) ; (na ladji) fanal moški spol

kremenčeva svetilka lampe à (tube de) quartz
namizna svetilka lampe de table
signalna svetilka lampe de signalisation, signal (ali avertisseur) lumineux
svetilka slepica lanterne sourde
stoječa svetilka lampadaire moški spol
stropna svetilka plafonnier moški spol
varnostna svetilka (rudarska) lampe de sûreté (ali de Davy, des mineurs)
viseča lampe de suspension
žepna svetilka lampe de poche
svetilka na karbid (na špirit) lampe à acétylène (à alcool)
svetilka na živosrebrno paro lampe à vapeur de mercure
pri svetilki à la (lueur, lumière de la) lampe

svetílka lámpara f , (cestna) farol m

svetilka na ladji farol m
kremenčeva svetilka (med) lámpara de cuarzo
signalna svetilka lámpara de señales
nočna svetilka lamparilla f
svetilka slepica linterna f sorda
žepna svetilka lámpara (ali linterna) (eléctrica) de bolsillo
pri svetilki a la luz de la lámpara
stoječa svetilka lámpara vertical (ali de pie)
stropna (varnostna) svetilka lámpara de techo (de seguridad)

svetlóba light

dnevna svetlóba daylight
sončna svetlóba sunshine
pri svetlóbi sveče by candlelight, by the light of a candle
ne jemlji mi svetlóbe (= pojdi mi z luči)! get out of my light!

svetníški de santo

svetniški sij aureola f (tudi fig), nimbo m
obdati s svetniškim sijem aureolar (tudi fig), nimbar
svetniška slika imagen f (de santo)
svetniška skrinja (pri oltarju) camarín m; urna f

svít (-a) m

1. (jutranji) aurora, alba

2. chiarore, lume:
brati pri bledem svitu sveče leggere al fioco lume della candela

svôj svòja svòje zaim. svoj: kazati, učiniti -e; biti -e glave; doći će vrag po -e; na -u ruku uraditi; sve u -e vrijeme; ostati pri svome ostati pri svojem, pri svoji trditvi, svojem mnenju; -om rukom napisati; -im očima vidjeti s svojimi očmi videti; uzeti dijete pod -e vzeti otroka za svojega; platiti iz svoga plačati iz svojega žepa; učiniti nešto od -e volje storiti kaj iz svoje volje

svój (svôja -e)

A) adj.

1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento

7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio

B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari

swear^*2 [swɛ́ə] prehodni glagol
prisegati (kaj), s prisego potrditi, priseči (na kaj); položiti prisego; zapriseči (koga)
neprehodni glagol
priseči, izjaviti pod prisego; zatrjevati; zakleti se; preklinjati, zmerjati (at koga)

sworn enemies zakleti sovražniki
sworn friends prijatelji na življenje in smrt, pobratimi
to swear a charge against s.o. s prisego koga obtožiti
to swear a crime against s.o. s prisego koga zločina obtožiti
to swear s.o. to (secrecy) s prisego koga obvezati k (tajnosti)
I can swear to the man lahko prisežem, da je to on
to swear falsely, to swear a false oath po krivem priseči
to swear friendship priseči prijateljslvo
I swear to God that... prisegam pri bogu, da...
to swear it s prisego to potrditi
to swear an oath priseči
to swear a solemn oath slovesno priseči, obljubiti
he swore at me for getting in his way ozmerjal me je, češ da sem mu napoti
to swear obedience (revenge) priseči pokorščino (maščevanje)
he swears by the quality of his goods prisega, da je njegovo blago dobro
to swear like a lord (like a trooper) preklinjati ko Turek
have you sworn the witness? ste zaprisegli pričo?

sweep^*2 [swi:p] prehodni glagol & neprehodni glagol
pomesti, pometati, omesti, ometati, (po)čistiti; oplaziti, rahlo se dotakniti; (o vetru) mêsti, briti; odstraniti, s poti spraviti (zapreke itd.); z očmi, s pogledom preleteti; opazovati; (topništvo) gosto obsipavati z granatami; (o valu) preplaviti (čoln); iti (z roko) (on prek)
križariti (po morju); vleči se (po tleh) (o obleki); z mrežo iti (po rečnem dnu); stoje poganjati (čoln) z veslom; dobiti večino (skoraj vse glasove) (pri glasovanju)

at a sweeping reduction trgovina po zelo znižani ceni
sweep before your own door pometaj(te) pred lastnim pragom
to sweep all before one figurativno doseči popoln uspeh
to sweep a constituency z veliko večino dobiti poslansko mesto na volitvah
to sweep the board dobiti vse vložke pri kaki igri, figurativno pobrati vse nagrade
to sweep all obstacles from one's path odstraniti vse ovire na svoji poti
to sweep everything into one's net figurativno vse (zase) pobrati
to sweep the seas prepluti morja v vseh smereh, križariti po morjih
to sweep the strings iti, preleteti z roko po strunah glasbila, brenkati po strunah
the boat was swept out of sight čoln je odneslo iz vida
a new broom sweeps clean nova metla dobro pometa
the coast sweeps to the east obala zavije proti vzhodu
he swept his hand across his forehead z roko si je šel preko čela
his glance swept the room s pogledom je preletel sobo
the river sweeps over its bed reka se zliva čez bregove
the procession swept up the nave of the church procesija se je veličastno pomikala po cerkvi proti oltarju
they swept the river to find his body preiskali so rečno strugo, da bi našli njegovo truplo
to sweep the sea of enemy ships očistiti morje od sovražnih ladij
she swept from her room odšumela je (z dolgo obleko) iz sobe
the wind sweeps over the plain veter brije čez planjavo

swing¹ [swiŋ]

1. samostalnik
zamah, mahanje, vihtenje; nihaj, nihanje sem in tja; zibanje, guganje; tok; elastična, ritmična hoja; svoboda gibanja; gugalnica, guncnica
glasba swing (hitri stil jazza, kompozicija v tem smislu)
ekonomija, ameriško doba konjunkture, procvit, višek
politika krožno volilno potovanje (kandidata)
pogovorno posad, (delovna) izmena

in full swing v polnem razmahu
off one's swing figurativno ne na višini, ne pri moči
free swing svoboda gibanja, torišče
the swing of the pendulum nihanje nihala, figurativno spremenljivost (zlasti prihod na oblast zdaj ene zdaj druge politične stranke)
to be on the swing nihati sem in tja
to get into the swing of s.th. uvesti se v kaj, priučiti se čemu
to give full swing to s.th. dati čemu popoln razmah, popolno svobodo potekanja
to go with a swing gladko iti ali potekati
to have one's swing figurativno iti svojo pot
to let s.th. have its swing pustiti kaj potekati po normalni poti (normalno)
let him have his full swing pustite ga, naj dela, kar hoče
let me have a swing daj, da se malo poguncam na gugalnici
to live in the full swing of prosperity živeti v največjem blagostanju
to walk with a swing hoditi z dolgimi, ritmičnimi koraki, z elanom

2. pridevnik
vrtljiv; nihalen; gugalen

syllēpsis (synlēpsis) -is, acc. -in, abl. -ī, f (tuj. σύλληψις) silépsa, gram. figura, pri kateri se beseda v stavku nanaša na besedo, h kateri slovnično ne spada (npr. uporaba enega predikata za več subjektov): Char., Serv., Don.

symplēgas -adis in -ados, f (tuj. συμπληγάς) skupaj udarjajoča; kot subst.

1. nom. propr. pl. Symplēgadēs -um, f (Συμπληγάδες sc. νῆσοι) Simplegádi (f. du.), skalnata otočka pri Bizantiju na Bosporju, imenovana tudi Cȳaneae, ki sta (kot pravi mitološko izročilo) udarjala eden ob drugega in uničevala vse, kar je prihajalo vmes; ustavila sta se šele, ko je ladja Argo srečno preplula skozi njiju: O. (z acc. -adas), Mel., Plin., Hyg.; sg. Symplēgas Simplegáda: Lucan., Val. Fl. (z gen. -ados), Ven. (z gen. -adis), Cl. (z acc. -ada).

2. (šalj.) metaf. o ritnicah, ki tiščita ena ob drugo: sic constringuntur gemina Symplegade culi et nimias intrant Cyaneasque natis Mart., tergum, colla, umeros, luteae Symplegadis antrum, tam diuersa locis vaga carnificina pererrat Aus.

symplegma -atis, n (tuj. σύμπλεγμα)

1. skupina, preplet, sprijèm, spoprijèm, klinč dveh borilcev, ki imata pri borbi vse štiri roke prepletene: cuius laudatum est Pergami symplegma nobile digitis corpori verius quam marmori inpressis Plin., Pana et Olympum luctantes eodem loco Heliodorus, quod est alterum in terris symplegma nobile Plin.

2. pohotni preplet, zaplet pri spolnem odnosu: Arn., quo symplegmate quinque copulentur Mart.