Franja

pisateljevanje samostalnik
(o pisanju leposlovja) ▸ írás, írói tevékenységPreživljal se je s pisateljevanjem in novinarstvom. ▸ Írással és újságírással kereste a kenyerét.

písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

písati po nareku to write from dictation
napačno písati besedo to misspell a word
písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
písati knjige to write books, to be an author
ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
písati note to copy out music
písati na stroj to typewrite, to type
še enkrat, ponovno písati to rewrite
pravilno písati besedo to spell a word correctly
kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
slabó písati to write badly, to scrawl
on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
písati pismo s črnilom to pen a letter
písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
kako se pišete? what is your name?
kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
písati o slovstvu to write on literature
písati v običajni pisavi to write longhand
písati stenografsko to write shorthand
ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
písati komu v dobro to put down to someone's credit
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!

písati écrire ; (knjigo) composer ; (članek) rédiger ; (račun) dresser, établir ; (na pisalnem stroju) dactylographier , familiarno taper

pisati si échanger des lettres, être en (ali tenir) correspondance avec quelqu'un, correspondre avec quelqu'un, écrire
pisati čitljivo, debelo, drobno, nečitljivo, tekoče écrire lisiblement, gros, petit (ali fin, menu), illisiblement, couramment
pisati na čisto mettre au net (ali au propre)
pisati s črnilom, s kredo, z nalivnikom, z roko, s strojem écrire à l'encre, à la craie, avec un stylo(graphe), à la main, à la machine
pisati v dobro (komercialno) porter à l'actif
pisati francosko écrire en français
pisati z lahkoto écrire avec aisance
pisati z malimi, velikimi črkami écrire en minuscules, en majuscules (ali capitales)
pisati po nareku écrire sous la dictée
pisati zelo nečitljivo écrire comme un chat (ali à la diable), griffonner
pisati note écrire de la musique
pisati pravilno, nepravilno écrire sans fautes, avec des fautes
pisati v prozi, v verzih écrire en prose, en vers
pisati v dobrem slogu écrire de bonne encre, avoir un bon style (ali du style)
pisati na šolsko tablo écrire au (ali sur le) tableau (noir)
pisati s tiskanimi črkami écrire en script
pisati kar komu sproti pride na misel écrire au courant de sa plume
lepo pisati (pisava) avoir une belle plume (ali écriture)
slabo pisati (slogovno) écrire mal, familiarno écrivailler
dolgo časa mi ni pisal il a été long à m'écrire
pišite mi kaj o sebi donnez-moi de vos nouvelles
to si pišite za uho soyez averti!, tenez-vous-le pour dit!
kako se pišete? quel est votre nom?

pisciculus -ī, m (demin. od piscis) ribica: pisciculi minuti Ter., pisciculi ultro ac citro commeant Varr., pisciculi parvi, pisciculi exultantes Ci., parvus admodum pisciculus Plin., ophidion pisciculus congro similis Plin., ex inutili pisciculo minimoque Plin., pisciculus marinus Petr., pueros primae teneritudinis, quos pisciculos vocabat Suet., adiciendus est cibo pisciculus vel caro Cels., cerebellum vel pisciculus et his similia Cels., et habebant pisciculos paucos Vulg. idr.; metaf.: nos pisciculi Tert. (o kristjanih).

pískati (-am) | pískniti (-em) imperf., perf.

1. zufolare, suonare il piffero

2. fischiare:
lokomotiva piska la locomotiva fischia
šport. piskati osebno napako fischiare un fallo personale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(s čim) tenko piskati stentare, tribolare, vivacchiare
bil je hud, da je kar piskal era fuori di sé dalla rabbia, sbuffava di rabbia
da mi ne piskneš o tem e non fiatare!

písmo lettre ženski spol ; (uradno) pli moški spol ; (škofovsko) épître ženski spol

pismo po cevni pošti lettre pneumatique
pismo s čestitkami lettre de félicitations
pismo z letalsko pošto lettre par avion
pismo o odpustu iz službe lettre de congédiement (ali de licenciement)
denarno pismo lettre chargée, lettre à valeur déclarée
dolžno pismo obligation ženski spol
ekspresno pismo lettre (par) exprès
grozilno pismo lettre de menaces (ali d'intimidation, comminatoire)
kreditno pismo lettre de crédit
ljubezensko pismo lettre d'amour, billet moški spol doux, familiarno poulet moški spol
obvestilno pismo (o smrti, o družinskem dogodku) lettre de faire part
pastirsko pismo épître ženski spol, lettre pastorale
poslovilno pismo lettre d'adieu
poslovno pismo lettre d'affaires
povabilno pismo lettre de convocation
priporočeno pismo lettre recommandée
priporočilno pismo lettre de recommandation (ali d'introduction)
sožalno pismo lettre de condoléances
spremno pismo lettre d'envoi (ali d'accompagnement)
sveto pismo écriture ženski spol sainte, bible ženski spol
trgovsko pismo lettre de commerce (ali commerciale)
vrednostno pismo lettre chargée (ali de valeur déclarée), pli chargé
zahvalno pismo lettre de remerciement
zapečateno pismo pli cacheté
zasebno pismo lettre privée (ali particulière)
dostavljanje (raznašanje) pisem distribution ženski spol des lettres
pobiranje pisem (poštar) levée ženski spol des lettres
vrnitev pisma renvoi moški spol d'une lettre
frankirati pismo affranchir une lettre
oddati pismo na pošto mettre une lettre à la poste

pistacijev pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ pisztácia, pisztáciásSopomenke: pistacijin

2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ pisztácia
3. (o barvi) ▸ pisztáciaSopomenke: pistacijin

4. (o plodu) ▸ pisztáciaSopomenke: pistacijin

pistacijin pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ pisztácia, pisztáciásSopomenke: pistacijev

2. (o plodu) ▸ pisztáciaSopomenke: pistacijev

3. (o barvi) ▸ pisztáciaSopomenke: pistacijev

4. (o aromah in barvilih) ▸ pisztácia

píti to drink; (o pijancu) to drink habitually, to tipple, to guzzle, to tope, to soak, to booze, to swill, to drink hard (ali deep, freely), to be a heavy (ali hard) drinker; to drink rather heavily

naglo, v velikih požirkih píti to gulp down, to swallow; (srebati) to sip; (o psu) to lap; (vpijati) to take in, to lap up, to absorb, to imbibe
píti kot goba to drink like a fish
píti kot žolna to drink hard (ali like a lord, like a fish)
píti več kot je pametno (žargon) to lift the elbow (too often)
preveč píti to drink too much, (žargon) to bend the (ali one's) elbow
preveč je pil he's had a drop too much, he's under the influence, he's the worse for wear
začel je (preveč) píti he took to drink
píti bratovščino s kom to hobnob with someone, to drink the pledge of brotherhood (ali intimate friendship) with someone
píti na zdravje koga to drink someone's health, to drink to the health of (ali in honour of) someone, (nazdraviti komu) to toast someone
pijem na Vaše zdravje! here's to you!
píti čaj, kavo, kakao to take (ali to have) one's tea, coffee, cocoa
ne smem píti vina I must abstain from drinking wine
on pije kri svojim dolžnikom (figurativno) he is a bloodsucker
píti slatino (v zdravilišču) to drink the waters
ki mnogo pije hard-drinking

più

A) avv.

1. bolj, najbolj; več, največ:
più bello di te lepši od tebe
il più bello najlepši
più che coraggioso, temerario bolj drzen kot pogumen
poco più malo več
assai più precej več
molto più di veliko več od
tanto più tem bolj

2. mat. plus, in

B) agg. invar. več:
più tempo več časa
più motivi več razlogov

C) m

1. več, večji del:
il più è fatto večji del je narejen
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem

2.
i più pl. večina:
i più tacciono večina molči
nel numero dei più med pokojnimi

3.
per lo più ponavadi, večinoma
al più kvečjemu
a più non posso kolikor mogoče, z vso močjo
che più? knjižno kaj naj še rečemo?

pius 3, adv. -ē (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.

pix, picis, f (prim. gr. πίσσα [iz *πικ-ῐα] smola, lit. pìkis smola; tudi stvnem. pëh in nem. Pech sta izpos. iz lat.) rastlinska, drevesna smola, poseb. raztopljena, tudi têr, katran, zemeljska smola, bitúmen (starejše déget, gen. degta) ali žgana smola: Col., V., Plin., Vulg., Aug. idr., postes inducere pice Pl., cupas taedā ac pice refertas C., p. fervefacta C., cupas sevo, pice, scandulis complere C., pix sulphure et taeda mixta S., pice linere aliquid L. (o)smoliti, aliquid pice ungere, saturare Vitr.; sužnjem so za kazen na kožo kapali vrelo smolo, včasih pa so jih premazali s smolo in nasmoljene zažgali: at pol te, si hic sapiat senex, pix atra agitet apud carnificem tuoque capiti inluceat Pl., verbera carnifices robur pix lammina taedae Lucr.; pl. = smolni kosi, smolne kepe, kepe smole: Idaeasque pices V., ut pices navium solverentur Aug.

pizca nekoliko, malce

ni pizca niti sledu ne (de o)

place¹ [pléis] samostalnik
prostor, kraj, mesto
ekonomija kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina
pogovorno lokal
navtika kraj, pristanišče (place of call pristanišče, kjer ladja pristane)
sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost
matematika decimalno mesto; družbeni položaj, stan
figurativno vzrok, povod
šport tekmovalčevo mesto

place of amusement zabaviščni prostor, zabavišče
place of birth; ali one's native place rojstni kraj
place of employment delovno mesto
place of worship (božji) hram
of this place tukajšnji
in this place tukaj, na tem mestu
at his place pri njem doma
from place to place s kraja v kraj
in all places povsod
in place mestoma, tu pa tam
put yourself in my place postavi se v moj položaj
to find one's place znajti se na pravem mestu
this is not the place for to ni pravo mesto za
it is not my place to do this ni moja stvar to narediti
to put s o. in his place pokazati komu, kje mu je mesto
there is no place for doubt ni vzroka za dvom
to give place to odstopiti mesto, umakniti se komu
ameriško going places uspeti, ogledati si znamenitosti nekega kraja
in place na pravem mestu, primeren
in place of namesto
in the first place predvsem
in the last place nazadnje, končno
to keep s.o. in his place zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domač
to know one's place vedeti, kje je komu mesto
out of place na nepravem mestu, neprimeren, brez službe
to take place goditi se, vršiti se
to take the place of; ali to take s.o.'s place zamenjati koga, nadomeščati koga
take your places sedite na svoja mesta
in the next place potem
there is no place like home preljubo doma, kdor ga ima

placeō -ēre -uī in placitus sum, -itum (indoev. kor. *plek- ali *plaHk- plosk, tolči, tanjšati; prim. gr. πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλακοῦς ploska pogača, stvnem. flah = nem. flach, sl. plosk, let. plakans plitev, plosk, lat. placidus, plācō)

1. všeč(en), po volji biti, ugajati: bonis placere cupiebam Ci., vis et arma satis placebant T. se je zdelo dovolj dobro, placere sibi Pl., Ci., O. biti si všeč = biti zadovoljen s seboj, placuit Kom., privolil sem v to, pritrdil sem, placitus sum ugodil sem: placita es simplicitate tuā O., placens uxor H. všečna, prijetna; pass.: si illa tibi placet, placenda dos quoque est quam dat tibi Pl. mora zadostovati.

2. occ. (na gledališkem odru) ugoditi (ugajati), (po)hvaljen biti: perfeci ut spectarentur: ubi sunt cognitae, placitae sunt Ter., primo actu placeo Ter., admodum placere in tragoediis Ci., Canus choraules mire placens Suet. — Od tod impers. placet -ēre, placuit ali placitum est z dat. personae in brez njega (prim. gr. δοκεῖ μοι)
a) zadovoljen biti: et rei publicae et ipsis placere oportere, si … C., cum primum ei vires suae satis placuissent non dubitabant L., sua cuique satis placebant S.
b) (za)zdeti se komu, za dobro spozna(va)ti ali imeti, imeti kako zamisel, meniti, glasovati za kaj, ljubiti (hoteti) se komu, hoteti kdo kaj, volja koga biti, skleniti: ut doctissimis placuit Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek: si placet Ci. če se ti (nam itd.) ljubi, če te (nas itd.) je volja; še zlasti: si dis placet Ci. če je božja volja, če bog da (včasih iron.). Subj. se izraža α) z inf.: nec mihi quidem ipsi tunc placebat diutius abesse ab rei publicae custodia Ci., maiori parti morari placuit C., placuit verba apud regem facere S., absistere oppugnatione placuit L., non placebat illi orationem inflectere Sen. rh., Veneri placet impares formas atque animos sub iuga aënea mittere H. β) z ACI: duo placet Carneadi esse genera visorum Ci. Karnead meni, placet Stoicis homines hominum causā esse generatos Ci., placuit impigros iuvenes pergere inde rectā ad portam L., hos corripi placitum est T. γ) s finalnim stavkom: ita nobis placitum est, ut ea, quae difficillima essent, potissimum conscriberemus Corn., his placuit, ut tu in Cumanum venires Ci., placitum est, ut in aprico loco considerent Ci., inter nos mane placuerat, ut a notariis verba nostra exciperentur Aug.; s samim cj.: placuit ad hunc primum ferremus aditum Ap.
c) occ. kot držpr. t.t. (o senatu idr.) odrediti (odrejati), (za)ukaz(ov)ati, skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati) (s finalnim stavkom ali ACI): S., C. idr., sic placitum est V., placitum est (sklenilo se je), ut reverteretur Pompeius Ci., senatui placere C. Cassium pro consule provinciam Syriam obtinere Ci., placitum est eandem poenam inrogari T., si hic ordo placere decreverit te ire in exsilium Ci., suggestum adornari placuit L., placitum (sc. est) eandem poenam irrogari quam in Aruseium T., et placuit, ne (sc. consules) imperium longius quam annuum haberent Eutr., post aliquantum nullos fieri placuit Eutr. — Od tod adj. pt. pf. placitus 3

1. všečen, prijeten: locus S., bona O., placito pugnabis amori? V., cultrix placitissima nostri Stat.

2. sklenjen, dogovorjen: placitum componite foedus V.; subst. placitum -ī, n mnenje, odredba, nauk: aliquem ultra placitum laudare V. čez svoje prepričanje = čez mero, placita maiorum T., rhetorum aut philosophorum placita T. (Dial.), quae Graeci vocant dogmata, nobis vel decreta licet appellare vel scita vel placita Sen. ph., philosophiae Sen. ph., medicorum, Babyloniorum Plin.

plač|a ženski spol (-e …) prejemki: Bezüge množina, Dienstbezüge, die Besoldung; uradniška: das Gehalt (bajna Traumgehalt, letna Jahresgehalt, mesečna Monatsgehalt, najvišja Höchstgehalt, osnovna Grundgehalt, vrhunska Spitzengehalt, začetna Anfangsgehalt); s stališča kolektivne pogodbe ipd.: der Lohn (čista Nettolohn, orientacijska Ecklohn, osnovna Grundlohn, realna Reallohn, vrhunska Spitzenlohn)
vajenska plača Lehrlingsvergütung
kdor prejema plačo der Gehaltsempfänger
s fiksno plačo fixbesoldet
davek na plačo (na osebni dohodek) die Lohnsteuer
pravilnik o plačah die Besoldungsordnung
… plače Gehalts-
(izplačilo die Gehaltsauszahlung, nakazilo die Gehaltsanweisung, obračun die Gehaltsabrechnung, odtegljaj der Gehaltsabzug, rubež die Gehaltspfändung, zvišanje die Gehaltsvorrückung, die Gehaltserhöhung, die Gehaltsaufbesserung)
izplačevanje plače po nastopu bolniškega staleža, dopusta ipd.: die Lohnfortzahlung

plačilni promet moški spol der Zahlungsverkehr
sporazum o plačilnem prometu das Zahlungsabkommen

plačil|o¹ srednji spol (-a …) die Zahlung, die Leistung; česa: die Bezahlung (von), davkov, prispevkov ipd.: die Entrichtung, dolga, obrokov: die Tilgung; (delno Teilzahlung, Teilleistung, denarno Geldzahlung, Geldleistung, gotovinsko Barzahlung, naknadno Nachentrichtung, Nachhineinzahlung, obročno Ratenzahlung, Abzahlung, odškodnine Entschädigungszahlung, prenizko Minderleistung, s čekom Scheckzahlung, preživnine Unterhaltszahlung, z menico Wechselzahlung, na račun Akontozahlung, [Vorschußzahlung] Vorschusszahlung, reparacij Reparationszahlung, v inozemstvo Auslandszahlung, terminsko Terminzahlung, vnaprejšnje Vorausleistung)
ostanek za plačilo die Restzahlung
rok za plačilo der Einzahlungstermin
popust za gotovinsko plačilo der / das Kassenskonto
izvesti/izvajati plačilo Zahlung leisten
odložiti plačilo stunden
odložitev plačila das Stillhalten
zapasti v plačilo verfallen, fällig werden
… plačila Zahlungs-
(ustavitev die Zahlungseinstellung, kraj der Zahlungsort, način die Zahlungsweise, odlog der Zahlungsaufschub, prejemnik der Zahlungsempfänger, prejem der Zahlungseingang, rok die Zahlungsfrist)
oprostitev plačila die Befreiung
(davkov Steuerbefreiung, pristojbin Gebührenbefreieung, šolnine Schulgeldbefreiung)
potrdilo o plačilu der Zahlungsbeleg, blagajniško: der Kassenzettel
zaradi plačila zahlungshalber
zamuda pri plačilu der Zahlungsverzug, der Zahlungsrückstand
| ➞ → odpravnina

plačílo paiement moški spol , payement moški spol , remboursement moški spol ; (služinčadi) gages moški spol množine ; salaire moški spol , honoraire(s) moški spol, (množina) , rémunération ženski spol , rétribution ženski spol , gain moški spol

plačilo s čekom, v gotovini paiement par chèque, au comptant
plačilo od kosa paie ženski spol à la pièce
plačilo na obroke paiement par termes (ali à tempérament)
plačilo za strah salaire moški spol de la peur
(ne)zmožen plačila (in)solvable
delno, dodatno plačilo paiement partiel, supplémentaire
vnaprejšnje plačilo paiement anticipatif, préachat moški spol
vsako delo je vredno plačila toute peine mérite salaire
odlog, rok, termin plačila sursis moški spol, délai moški spol, terme moški spol de paiement
potrdilo o plačilu récépissé moški spol
poziv za plačilo sommation ženski spol de paiement
ustavitev (zapora) plačil suspension ženski spol (ali cessation ženski spol, blocage moški spol) de paiements, faillite ženski spol
vstop proti plačilu entrée ženski spol payante
namesto plačila au lieu (ali en guise) de paiement
proti plačilu contre (ali moyennant) paiement (ali remboursement), pravno à titre onéreux
izvršiti plačilo faire (ali effectuer) un paiement
odkloniti plačilo refuser de payer
opomniti, pozvati k plačilu sommer de payer
prejemati, zahtevati plačilo accepter, demander rétribution
ustaviti plačila cesser (ali suspendre) les paiements

plačílo pago m ; remuneración f ; gratificación f ; (honorar) honorarios m pl

kot plačilo za en pago de
proti plačilu a pago, contra (ali mediante) pago
namesto plačila en lugar de pago
odložitev plačila prórroga f; moratoria f
potrdilo o plačilu recibo m
ustavitev (zapora) plačil suspensión f (bloqueo m) de pagos
odkloniti plačilo rehusar el pago
opomniti, pozvati k plačilu reclamar (ali apremiar para) el pago
(ne)zmožen plačila (in)solvente