Franja

psíček (little) doggie; pup, puppy; pet dog; (ščenè) cur

odplaziti se kot tepen psíček to slink away like a beaten cur

psihologija samostalnik
1. (veda) ▸ pszichológiaTudi na študij psihologije se je vpisala, a ga ni končala. ▸ Pszichológia szakra is beiratkozott, de nem fejezte be.Na srečo sem izpit iz psihologije opravil z odliko. ▸ Szerencsére a pszichológiavizsgát kitűnő eredménnyel végeztem el.
Vsakdo z nekaj znanja o psihologiji ve, da lahko pohvala veliko naredi. ▸ Minden némi pszichológiai tudással rendelkező ember tudja, hogy a dicséret nagyon hatásos.
Na polici s knjigami o psihologiji je našel kup naslovov, ki so ga pritegnili. ▸ A pszichológiakönyvek polcán egy sor olyan címet talált, amelyek vonzották.
Povezane iztočnice: psihologija dela

2. (izobraževalni program) ▸ pszichológiaOna se je vpisala na psihologijo, on na elektrotehniko. ▸ A lány pszichológiára, a fiú elektrotechnikára iratkozott be.
Zaupal nam je, da bo jeseni postal študent prvega letnika psihologije. ▸ Elárulta, hogy ősztől elsőéves pszichológiahallgató lesz.

3. (o delovanju uma) ▸ pszichológia, lélektanIgralsko mu najbolj ležijo težke značajske vloge, pri katerih je poudarek na zapleteni psihologiji lika. ▸ Színészi szempontból a nehéz természetű szerepek fekszenek neki, melyekben a szereplő bonyolult pszichológiáján van a hangsúly.Videti je, da vas bolj kot sama kriminalna dejanja zanima psihologija teh dejanj in njihovih storilcev. ▸ Úgy tűnik, hogy maguknál a bűntetteknél jobban érdekli önt ezeknek a cselekedeteknek és az elkövetőknek a lélektana.

psihopatka samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (o osebnostni motnji) ▸ pszichopata
Sprva so jo označili kot psihopatko, ki bi bila s svojo obsedenostjo morda lahko celo nevarna vojvodinji, če bi živela v njeni bližini. ▸ Először pszichopatának titulálták, aki megszállottsága miatt akár veszélyt is jelenthetett volna a hercegnőre, ha a közelében él.

2. izraža negativen odnos (čudaška ali nevarna ženska) ▸ pszichopata
Njeni starši pa so pozneje pojasnili, da to sploh ni res, in jo označili za psihopatko in lažnivko, s čimer se je strinjala tudi njena sestra. ▸ A szülei később megmagyarázták, hogy ez egyáltalán nem igaz, és pszichopatának és hazugnak nevezték, amivel a nővére is egyetértett.

ptíca ptič bird; (samec) cock bird, (samica) hen bird

divja ptíca, ptič wild fowl
ptíca, ptič pevka singing bird
rajska ptíca, ptič bird of paradise
ptíca, ptič roparica bird of prey
ptíca, ptič selivka bird of passage, migratory bird
vodna ptíca, ptič water bird, water fowl
lov na ptíce birdcatching, fowling
ptíca, ptič znanilka nesreče bird of ill omen
reja ptíc breeding of birds
nauk o ptícah ornithology
puška za lov na ptíce fowling piece
to (ti) je čuden ptíc! (figurativno) he's a bad lot! (ali a queer lot!)
ptič je odletel the bird is flown
živeti kot ptič na veji (figurativno) to live in clover, pogovorno to live the life of Riley
ptiči istega perja skupaj letijo (figurativno) birds of a feather flock together
stalna pot ptíc selilk flyway

ptíč (-a) m

1. uccello:
ptiči čivkajo gli uccelli cinguettano, cantano
lov. ptiče vabiti s piščaljo pispolare
biti vesel kot ptič essere contento come una pasqua
živeti kot ptič na veji vivere libero, spensierato
divji, domači ptiči uccelli selvatici, domestici
močvirski, vodni ptiči uccelli palustri, acquatici
ptiči pevci uccelli canori
kralj ptičev il re degli uccelli, l'aquila

2. pren. (tič) furbacchione, volpone:
čuden ptič un tipo strano, strambo
nočni ptič nottambulo
ne ptič ne miš né carne né pesce
ptič letalec uccello nidifugo
biti gol kot ptič essere povero in canna
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo ogni simile ama il suo simile

ptič|ek moški spol (-ka …) das Vögelchen
oranžni ptiček živalstvo, zoologija das Orangepfäffchen
rižev ptiček živalstvo, zoologija der Reisknacker
sončni ptiček živalstvo, zoologija timalija: der Sonnenvogel (navadni Gewöhnlicher Sonnenvogel, srebrnouhi Silberohr-Sonnenvogel)
modroperuti sončni ptiček Blauflügelsonnenvogel
figurativno jesti kot ptiček essen wie ein Spatz

ptíček little bird, (otroško) birdie

živeti kot ptíček na veji (figurativno) to live (ali to be) in clover, pogovorno to have it made
ptíčki brez gnezda (otroci brez doma) waifs and strays pl

ptíček (-čka) m dem. od ptič uccelletto, uccellino:
jesti kot ptiček mangiare come un uccellino
živeti kot ptiček na veji vivere libero e spensierato
pren. ptiček je ušel (policiji) il ladruncolo, il criminale è uccel di bosco
gastr. telečji ptički uccelletti scappati
PREGOVORI:
še tak ptiček se enkrat ujame tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino

Ptolemaeus ali Ptolomaeus -ī, m (Πτολεμαῖος) Ptolemáj (Ptolomáj)

1. Ptolomaeus Lagi (sc. filius) Ptolemaj Lagov, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti namestnik, pozneje kralj Egipta (v letih l. 323—283) z vzdevkom ὁ Σωτήρ: Ci., Cu., Iust. Po njem se je vsak njegov naslednik imenoval Ptolemaeus Ptolemaj(ec); Ptolemajci so vladali v Egiptu do bitke pri Akciju (l. 31): Ptolemaeorum manes Lucan. — Od tod adj.
a) Ptolemaeus (Ptolomaeus) 3 ptolemájski (ptolomájski), pesn. = egíptovski: gymnasium Ci., Pharus (svetilnik) Pr.; subst. Ptolemaeum -ī, n (Πτολεμαῖον) nagrobnik Ptolemájcev: Suet.
b) Ptolemāis (Ptolomāis) -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Πτολεμαίς) ptolemájska (ptolomájska): aula Aus.; kot subst. α) Ptolemáida (Ptolomáida) = Cleopatra, hči Ptolemaja Avleta: Lucan. β) Ptolemáida = Ptolemajevo (sc. mesto), ime več mest: v Egiptu: Ci. ep., Plin.; v Fenikiji (prej Acē, Ἀκή, zdaj Akkô oz. Akkâ): Plin.; v Kireni, z vzdevkom Barca (zdaj Tolome(i)ta): Plin., Mel., Eutr.; subst. Ptolemaeēnsēs -ium, m Ptolemaján(c)i, prebivalci feničanske Ptolemaide: Ulp. (Dig.).

2. pisec iz Varonovega časa: Varr. ap. Non.

3. zvezdar (vedeževalec iz zvezd), ki je živel za časa cesarja Otona: T.

ptolemajski pridevnik
1. (o astronomskem modelu) ▸ ptolemaiosziKopernik samega sebe ni razumel kot nasprotnika ptolemajske astronomije, ampak kot njenega obnovitelja. ▸ Kopernikusz nem a ptolemaioszi csillagászat ellenzőjének, hanem megújítójának tekintette magát.

2. (o egipčanski dinastiji) ▸ ptolemaiosziZadnja kraljica ptolemajske dinastije je bila Kleopatra; ko je leta 30 pr. n. š. umrla, je Egipt prišel pod rimsko oblast. ▸ Kleopátra volt a Ptolemaiosz-dinasztia utolsó királynője; amikor Kr. e. 30-ban meghalt, Egyiptom római fennhatóság alá került. Ptolemajski vladarji so bili najbogatejši vladarji v helenističnem svetu. ▸ A ptolemaioszi uralkodók voltak a hellenisztikus világ leggazdagabb uralkodói.

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

Pūblipōr -ōris, m = Publiī puer tj. servus (prim. puer) Públijev dečko (suženj): Q. — Kot nom. propr. Pūblipōr -ōris Públipor: S. ap. Prisc.

Pudel, der, (-s, -) koder, pudel; wie ein begossener Pudel kot polit cucek; des Pudels Kern figurativ bistvo stvari

púdel (pes) perro m de aguas (ali de lanas)

oditi kot polit pudel irse con las orejas gachas

pudelwohl: sich pudelwohl fühlen počutiti se kot riba v vodi

púding pudding

kot púding puddingy
mlečni (rižev) púding milk (rice) pudding

puer -erī, m (stlat. pover; prim. skr. putrah sin, otrok, pṓtaḥ, pṓtakaḥ mlad(en)ič, osk. puklum = puerum, pelignijsko puclois = pueris; skrč. obl. iz puer je -pōr v imenih sužnjev, npr. Mārcipōr, Pūblipōr; prim. tudi pūbēs²)

1. otrok (v tem pomenu m in f), poseb. pl. puerī -ōrum, m otroci: Pl., Varr., Ci., Plin., Sen. ph. idr., sancta puer Saturni filia regina L. Andr. ap. Prisc., Proserpina puer Cereris Naev. ap. Prisc., uxor ac pueri L., separatim pueri, senes mulieresque C., ter uxor capta virum puerosque ploret H., pueris omnis pater et matercula pallet H.; occ. otroštvo, detinstvo, otroška (deška) doba, otroška (deška) leta: ex pueris excedere Ci. stopiti iz otroških let, a puero ali a pueris (gr. ἐκ παιδός, ἐκ παίδων) Ci. idr. od mladih let (nog), od zibeli, od malega, od otroštva.

2. deček, dečko (nav. do 17. leta): Pl., Ter., H., Cat. idr., pueri innuptaeque puellae V., paene mihi puero cognite paene puer O., cum puerum in ludo cognorat N., cultus erat pueri O., puer sive iam adulescens Ci. = doraščajoč mladenič, Ptolemaeus puero quam iuveni propior Vell., puerum filium regis secum adducentes L., filius adhuc puer Eutr. še nedorasli sin, Gordianus admodum puer (mlad) Eutr., praetextati pueri et puellae Suet.; kot ljubkovalno beseda mladenče(k), mladiček: Cat.; kot zmerljivka, psovka fante, pobalin: Ter.; occ.
a) sin: puer tuus Pl., Latonae (= Apollo) H., superet coniunxne Creusa Ascaniusque puer? V., Ledae pueri (= Castor et Pollux) H., pueri (= Amoris) arcum sentire Pr.
b) mladenič, mladenec, mlad mož: Sil., puer egregius Ci. ep. (o dvajsetletnem Oktavijanu), vobis munera manent pueri V. (o Enejevih tovariših); tudi = neoženjenec, neporočenec, brezženec, samec: fac puer esse velis O.

3. hlapčič, hlapec, strežaj, služabnik, suženj (prim. gr. παῖς): Pl., Iuv., Dig. idr., pueri et ancillae Varr. fr., ancillae, pueri Luc. fr., puer tuus Ci., puer ab ianua prospiciens N., pueri regii L. paži, pueri litteratissimi N., pete un guentum, puer H.

Opomba: Star. nom. sg. puerus: Aug., Prisc.; voc. sg. puere: Afr. ap. Prisc., Caecil. ap. Prisc.; gen. pl. puerûm: Pl.

puerīlis -e, adv. puerīliter (puer)

1. deški, dečaški, detinji, otroški, mlad(osten), mladostniški: Col., Plin., Q., Sen. ph., Stat., Val. Max. idr., vox, aetas Ci., puerili specie, senili prudentiā Ci., tempus (naspr. iuventa) O., anni O., Plin., facies puerilis in virgine O., puerili verbere moneri (o deklici) T. s šibo za otroke, puerile (= puerorum) agmen V., regnum L. kraljevanje koga kot mladeniča, kraljevanje v času svoje mladosti, puerilis passio Cael. božjast, epilepsija, pueriliter blandiri L. ali ludere Ph. deško, kakor (imajo navado) dečki (otroci); occ. (v obscenem pomenu) deški, dečkoskrunski, pederastičen, pedofilski: officium Pl., puerile poposci (sc. a puella) Mart. (prim. da mihi id quod pueri solent dare = concubitum Hyg.), supplicium Mart., puerile obtulit corollarium Ap.

2. otročji, otročajski, neumen, omejen, bedast, aboten, gumpast: Q. idr., sententia Ter., consilium Ci. ep., stulte, quid optas puerilibus votis O., Antiochus animo puerili erat Ci., si puerilius his ratio esse evincet amare H., pueriliter facere Ci. ali cupere T. po otročje, res ficta pueriliter Ci.; subst.: nugalia vel puerilia Non. otročarije.

pūgiō -ōnis, m (pungere)

1. bodalo, stilét, nož, bodák, ost: T., Auct. b. Alx., Suet. idr., pugio dictus, quod eo punctim pugnatur Fest., Caesare interfecto cruentum extollens M. Brutus pugionem Ci., tectum pugionem expedire conatus S.; kot znamenje oblasti nad življenjem in smrtjo so ga v cesarskem obdobju nosili
a) cesarji: Suet., pugionem velut ius necis vitaeque civium reddebat (sc. Vitellius) T.
b) pretorijanski prefekt: praefectus praetorio Aur.
c) vojaški nadpoveljniki (vrhovni poveljniki) in stotniki: T., Mart., Val. Max.: od tod a pugione Lamp. bodalonosec.

2. neki Kaligulov spis, menda spisek oseb, ki jih je Kaligula proskribiral: Suet.

3. metaf.: plumbeus pugio Ci. ali plumbei pugiones Aug. svinčeno bodalo = slab(i) dokaz(i).

pūgnus -ī, m (prim. gr. πυγ-μή pest, boj s pestjo, πύξ s pestjo, πύκτης, πύγμαχος borilec s pestjo, boksar, lat. pugil, pugillus, pūgna, pūgiō, pugnō; prim. tudi a) sl. pest [iz indoev. *pn̥ku̯stHi-], stvnem. fūst, ang. fist, stvnem. fëhtan boriti se, bojevati se; b) indoev. kor. *peug- bosti, suvati, biti, od koder gr. πευκεδανός bodeč, zadajajoč rane, πεύκη smreka, lit. pušìs, stvnem. fiuhta)

1. pest: Pl., O. idr., certare pugnis, calcibus Ci., pugnum facere Ci. stisniti roko (pest), pugno (v pesti) habere aliquid Corn., pugnam ducere alicui Icti. s pestjo udariti koga; pesn.: pugno victus H. ali superare pugnis H. v borbi s pestmi, v boks(anj)u.

2. metaf. pest, peščica kot mera: Ca., Corn., Marc., pugnus aeris Sen. ph. (naspr. fiscus cel koš denarja).