veselíti faire plaisir à, réjouir, amuser, divertir, égayer, distraire
veseliti se être content (ali heureux, enchanté, charmé, ravi, bien aise) de, se réjouir s'amuser, se divertir, s'égayer; jouir de quelque chose
to me veseli cela me fait plaisir
veseli me, da … je suis heureux (ali content, ravi, bien aise) que + subjunktiv
veseliti se na kaj se réjouir d'avance (ali à l'avance)
veseli me, da te vidim je suis content de te voir
Zadetki iskanja
- veselíti alegrar; causar alegría; placer
to me zelo veseli lo celebro mucho
veseli me, da ... me alegro de que (subj), me complace que (subj) (da si prišel que hayas venido)
zelo bi me veselilo, če ... celebraría mucho que (subj), tendría mucho placer en (nedoločnik)
veseliti se česa alegrarse de a/c, complacerse en, celebrar a/c
veseliti se na kaj esperar gozoso a/c
kako se veselim! ¡cuánto me alegro!, ¡cuánto lo celebro! - vest [vest]
1. samostalnik
telovnik, vestija; ženski telovnik (srajca), životec, majica
poetično obleka; (redko) talar; površnik
a vest-pocket camera zelo majhen fotografski aparat
2. prehodni glagol
poetično obleči (with v kaj)
okrasiti (oltar); podeliti (with kaj)
zaupati; prenesti (pravico itd.) (in s.o. na koga)
pooblastiti
pravno zaseči, zapleniti (premoženje)
the whole power is vested in the people vsa oblast je v rokah ljudstva
neprehodni glagol
obleči si (službeno) obleko, obleči se; pripadati (in komu)
preiti (in na)
the title vests in the oldest son naslov pripade najstarejšemu sinu
the vested rights pridobljene (utrjene) pravice - vést1 (novica, sporočilo) piece of news; news pl (s konstr. v sg); arhaično tidings pl; (piece of) information; report, account; advice; (važna) intelligence
najnovejše vésti the latest news, red-hot news
imam sijajno vést za vas I have a splendid piece of news for you
pričakujem od njih nadaljnjih vésti I am awaiting their further news
prišla je vést, da je sklenjen mir news arrived that peace had been concluded
lažna vést false (ali fabricated) report, canard
to je dobra vést this is good news
domače vésti home news, local news
kratke vésti news items
raznašalec vésti (klepetulja) gossip, newsmonger
povedati mu morate to slabo vést you must break this bad news to him
slabe vésti se kaj hitro izvejo bad news travels fast
že dolgo nimam vésti od njega I've had no news from him for a long time
o njem ni nobenih vésti nothing has been heard of him
zadnje vésti latest (ali last-minute) news, (v časopisu) stop-press
če ni vésti, je vse v redu no news is good news - vést2 conciencia f
brez vesti sin conciencia
dobra (slaba, kosmata) vest buena (mala, ancha) conciencia
svoboda vesti libertad f de conciencia
vprašanje vesti caso m de conciencia
s čisto vestjo sin cargo de conciencia
imeti na vesti kaj tener a/c sobre la conciencia
imeti čisto (mirno) vest tener la conciencia limpia (tranquila)
imeti kosmato vest tener ancha la conciencia, fam tener la manga ancha
apelirati na vest koga apelar a la conciencia de alg
biti brez vesti no tener conciencia
vest me peče zaradi tega me hago de eso caso de conciencia
vest ga grize le remuerde la conciencia
grizenje, očitanje vesti rescoldo m
izprašati si vest hacer examen de conciencia
olajšati si vest descargar la conciencia
potolažiti si vest tranquilizar su conciencia
čista vest je najboljše zglavje el mejor plumón es una buena conciencia - vestīgō -āre -āvī (vestīgium)
1. (o živalih) slediti, zaslediti (zasledovati), iti (hoditi) po sledi (sledeh): cum feras vestigat Umber Sen. tr., (sc. tigris) fertur praeceps odore vestigans (sc. captorem) Plin.
2. klas. le metaf. o človeku
a) izslediti (izsledovati), zaslediti (zasledovati), (po)iskati: vestigare et quaerere te Enn. ap. Ci., vestigare viros O., dimissis … per agros, qui vestigarent (sc. illos servos) L., vestigans diversa per agmina Turnum V., vestigare apes in pumice V., equum Cu., nec ulla adeo avia et sicca lacuna erat, ut vestigantium sitim falleret Cu., vestigare latrones Tert.
b) abstr. čemu slediti, izslediti (izsledovati), (po)iskati kaj, poizvedeti (poizvedovati) kaj, o čem, skušati odkriti ali najti: causas rerum, voluptates Ci., haec omnia vestigare et inquirere Ap.; z odvisnim vprašanjem: Alexander, quam regionem Dareus petisset, omni curā vestigans Cu.
c) priti na sled, izslediti, poiskati, najti, poizvedeti: perfugas et fugitivos inquirendo vestigare L., grave imperium regum nihil inexploratum, quod vestigari volunt, efficit L. - vestno prislov
(pridno; dosledno) ▸ lelkiismeretesenvestno beležiti dogodke ▸ lelkiismeretesen feljegyzi az eseményeketvestno zapisovati opombe ▸ lelkiismeretesen írja az észrevételeitvestno izpolnjevati dolžnosti ▸ lelkiismeretesen teljesíti a kötelességétvestno opravljati delo ▸ lelkiismeretesen végzi a munkájátvestno spremljati dogajanje ▸ lelkiismeretesen kíséri a történeteketvestno zbirati podatke ▸ lelkiismeretesen gyűjti az adatokatvestno slediti čemu ▸ lelkiismeretesen követ valamitvestno se držati česa ▸ lelkiismeretesen tartja magát valamihezvestno skrbeti za koga ▸ lelkiismeretesen gondoskodik valakirőlvestno skrbeti za kaj ▸ lelkiismeretesen gondoskodik valamirőlMaja je zelo pozorna in ves čas vestno skrbi za svojo mamo, pri tem pa popolnoma pozablja nase. ▸ Maja nagyon figyelmes és mindig lelkiismeretesen gondoskodik az édesanyjáról, közben azonban teljesen megfeledkezik magáról.
Če bi ljudje vestno skrbeli za svoje zobe, bi bili obiski pri zobozdravniku le občasni in rutinski. ▸ Ha az emberek lelkiismeretesen gondoskodnának a fogaikról, a fogorvost csak időnként és rutinszerűen kellene felkeresniük. - veščák expert; proficient person, specialist; knowledgeable person
biti dober veščák za kaj to be an expert in something - vēto m
1. pravo veto:
diritto di veto pravica veta
2. ekst. veto; prepoved; zavrnitev:
opporre, porre il proprio veto a dati, vložiti veto na, kaj zavrniti, prepovedati - vetō -āre, vetuī, vetitum (stlat. votō -āre, votuī, votitum: Pl.) (prim. gr. οὐκ ἐτός ne brez razloga, ἐτώσιος [iz Ƒετώσιος] zastonjski, neuspešen, brezuspešen; vetare torej = „obrezuspešiti (obrezuspeševati)“) od tod ne dovoliti (dovoljevati), ne dopustiti (dopuščati), ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), preprečiti (preprečevati), ne pustiti (puščati), prepovedati (prepovedovati), braniti (ubraniti, zabraniti, prebraniti) ipd. (naspr. iubere)
1. act.; abs.: lex iubet aut vetat Ci., Q., sed vetant leges Iovis H., si vetet auspicium O., res ipsa vetat O., ventos audite vetantes O. ovirajoče, neugodne; poseb. veto kot držpr. t.t. o ugovoru tribunov, pretorjev, augurjev, haruspeksov (haruspikov): Ter., Dig. idr., ne iuvet vox ista „veto“ L., ius vetandi Ci., ne vetare aut intercedere fas cuiquam tribunorum esset Suet.; s stvarnim obj.: ecquid est, quod populus iubere aut vetare non posset? Ci., istud vetat lex Ci.; pesn.: bella vetare V., maiora vetare O.; obj. z inf.: O., Mart., Sen. rh. idr., ratio vetat intueri molestias Ci., lex recte facere iubet, vetat delinquere Ci., tabulae peccare vetantes H., plerique vetare amplius mentionem paucis facere L., vetant mirari V.; z ACI act., kadar je izražena oseba, ki se ji kaj prepoveduje, z ACI pass., kadar ta oseba ni izražena: V., Pr., Plin., Q. idr., lex peregrinum vetat in murum ascendere Ci., vallo legatos Caesar discedere vetuerat C., vetat eum mirari L., vetuit quemquam ad eum admitti N., quamquam ridentem dicere verum quid vetat? H., Graecos facerem … versiculos, vetuit me (dostavi: versiculos facere) … Quirinus H., vetuit eos violari N. je prepovedal storiti jim kaj hudega, castra muniri vetuit C., Velia lex eum, qui provocasset, virgis caedi necarique vetuit L.; le pesn. s finalnim stavkom: vetabo, qui sacrum vulgarit, sub isdem sit trabibus H. preprečil bom, da ne bo … , sis mihi lenta, veto Tib., (sc. Alexander) edicto vetuit, ne quis se praeter Apellem pingeret H., nam veto, quominus securi percutiatur Sen. rh., nemo vetat, quin … emas Pl.; z acc. personae in abl. rei: quos vetat igne Creon Stat. ki jim prepoveduje grmado, senatum militiā vetare Aur. senata ne pripustiti k vojaški službi, senatu ne dovoliti vojaške službe.
2. pass.; abs.: cum a tribuno vetaretur Ci. ko je tribun izrekel svoj „veto“; s subj. (ki pa ni izražen, če je kak osebni pron.): Q., acta agimus, quod (acc.) vetamur vetere proverbio Ci., quippe vetor fatis V., vetustissimi mortalium nihil per metum vetabantur T., fossam praeduxit, qua incerta Oceani vetarentur T. naj bi se prepovedovale, naj bi bile prepovedane; od tod tudi: vetitae terrae O., nil illis vetitum est O. nimajo nič (takega), kar bi bilo prepovedano, ludere vetitā legibus aleā H., factum vetitum Plin.; z inf. kot subj.: ait esse vetitum accedere Ter., sanguinem arae obfundere vetitum est T.; z NCI: senatus sententiam dicere vetabatur Ci., Nolani muros adire vetiti L., quo factum est, ut a praefecto morum Hasdrubal cum eo vetaretur esse N., senatores vetiti … ingredi Aegyptum T.; pesn. in poklas. z dat. personae: vetitum est sceleri nihil O., cur Dialibus id vetitum? T. — Od tod subst. pt. pf. vetitum -ī, n
1. prepovedano (naspr. licitum): Macr., Amm. idr., nitimur in vetitum semper cupimusque negata O., de vetito quisque parabat opes O., in vetitis Venerem numerant O.
2. prepoved: Suet. idr., iussa vetita (sc. populi) Tab. XII ap. Ci., iussa ac vetita populorum Ci., quae contra vetitum discordia? V.
Opomba: Vulg. obl.: pf. act.: vetavit Pers., Serv., vetastis It.; pf. pass.: vetatus est It., vetati sunt Vulg. — Podaljšana soobl. vetuō -āre: Petr. - véto (-a) m jur. veto:
dati, vložiti veto na kaj opporre, porre il proprio veto a
pravica veta diritto di veto
odložilni veto sospensiva - vetus, veteris (prim. skr. -vatsá-, vatsará- leto, gr. ἔτος [iz Ƒέτος] leto, ἐτήσιος leten, hetitsko witiš leto, starejše sl. vetek star, lit. vẽtušas star, prileten, lat. vetulus, vetustus; od tod imena [prvotno] enoletnih živali: skr. vatsáḥ enoletna žival, junec, letnjak, tele, govedo, vatsakaḥ teletce, teliček, lat. veterīnus, veterīnae, vitulus, vitula (prim. tudi Italia), got. wiþrus jarček, jagnje, bacek, stvnem. widar = nem. Widder oven, jarec)
1. mnogo let imajoč, prileten, (že) star, ostarel, osivel, postaren, postaran, mator (naspr. mlad): Pl., homo, poëta Ter., senatores L., imperatores duo veteres N., parentes V., veteres senes Tib. ali veteres et senes T. stari (in) o(b)nemogli ljudje, senectus H. ali aetas vetus Tib. siva starost, ostarelost, matorost; veteres boves (naspr. novelli) Varr., pecudes Varr., gallinae (naspr. iuvencae) Plin., Col.
2. star (ne nov), (že) dolgo obstajajoč, dolgoleten, včasih = dosedanji (naspr. novus, recens): Pl., Ter. idr., senator vetus et gravis aetate L., vetus amicus et hospes Ci., veteres aegri Plin. že dolgo časa bolni ljudje, vetus hospitium Ci. pred davnim (davnimi časi) ustanovljeno (vetustum hospitium = že dolgo obstajajoče), vetus Valeriae gentis laus, vetus institutum, mos Ci., vetus est, quod dicam Ci. stara reč je, veteres necessitudines Ci. ep., vetus amicitia Ci., N., colonias deducere novas, renovare veteres Ci., vectigalia vetera et nova Ci., vetus consuetudo S., Q., nobilitas S., oppidum Ci., urbs O., Antemna veterior est quam Roma Ca. ap. Prisc., Veteres campi L. Stare poljane (kraj v Lukaniji), vinum vetus Ci., Lact., veteres naves C., vetus casa, silva, cruor O., veterrima laurus V., vetus panis, veteres clavi Plin.; poseb. miles vetus Ci., L. ali veteres milites C., L. star(i) vojak(i) = vojak, ki že dolgo služi ali je dolgo služil, vojaki, ki že dolgo služijo ali so dolgo služili; od tod pogosto = izkušen(i) vojak(i), veteran(i); tako tudi vetus exercitus L. ali veteres exercitus C., L., legiones L., Auct. b. Alx., centuriones L.; occ. star = izkušen, izurjen, izvéden, izvežban, prekaljen, spreten, vešč, rutiniran: accusator, gladiator, histrio, imperator, sicarius Ci.; z gen. = izkušen, izurjen, izveden, izurjen, prekaljen, spreten, rutiniran v čem, pri čem, na kakem področju, poznavajoč kaj, vešč česa, obvladujoč kaj: laborum Sil., operis ac laboris, belli, militiae, regnandi T., Vogesi vetus et penitus infixum erat arma Romana vitandi T. staro in globoko zakoreninjeno Vogezovo načelo je bilo izogibati se rimskemu orožju; z in z abl.: vetus in astutia Don. osivel v … ; z inf.: vetus bellare Sil.
3. star (naspr. novus, recens), sedanji, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji, starodaven: quaestus Pl., omne tempus non ad oblivionem veteris belli, sed ad comparationem novi contulit Ci., vetera bella Ci., statuae veterum hominum deiectae Ci., credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci. možem iz starih časov in, kot se reče, iz starodavnosti, veteres (starih navad (šeg) se držeči) et sancti viri S. fr., veteres auctores (naspr. recentes auctores) T., veterrimi poetae Ci. prav iz starodavnosti, iz davnine, exemplum imperii veteris Ci., vetus delictum L., veteres reges, Sabini, vetera mala V. stare korenine, in veterem revoluta figuram V., vindicare veterem iniuriam Ph., vetus vinum Col., Plin.; pri T. je vetus pogosto tisto, kar je bilo pred bitko pri Akciju (l. 31): aetas T. nekdanji čas, davnina, veteris populi Romani prospera vel adversa claris scriptoribus memorata sunt; temporibusque Augusti dicendis non defuere decora ingenia T. — Od tod subst.
a) veterēs -um, m starodavniki, stari, predniki: maiores nostri, veteres illi Ci., Saturninus aut quisquam illorum veterum Ci. mož iz starih časov (starodavnosti); šele poklas. = stari (starodavni) pisatelji: putavere nostri veteres Plin., omnes veteres et Cicero praecipue Q., orationes veterum et novorum Q., hoc sibi illi veteres persuaserant T. klasiki, antiqui veteres Fr. starodavni Grki. Kot nom. propr. Veterēs -um, f (sc. tabernae) stare menjalniške barake na južnem delu Foruma: sub Veteribus Pl., Varr., Ci., Plin., pone Veteres L. Kot priimek, npr. C. Antistius Vetus Gaj Antistij Vetus (Veter), Cezarjev zaupnik, l. 57. kot tribunus plebis Ciceronov pristaš v sporu s Klodijem: Ci. ep.; L. Antistius Vetus Lucij Antistij Vetus (Veter), konzul l. 55 po Kr. skupaj z Neronom, pozneje poveljnik v Germaniji: T.
b) vetera -um, n staro, nekdanje, preteklo, preteklost, nekdanjost, starína, stare reči (stvari, zadeve), stari dogodki (pripetljaji, prigodki), stara zgodovina ipd.: vetera vaticinamini Pl. stare, davno znane reči, vetera scrutari Ci. stare bajke, si vetera mihi ignota (sc. sunt) Ci. prejšnji (stari) dogodki, vetera odisse, nova exoptare S., vetera novis antehabeo T., vetera semper in laude, praesentia in fastidio esse T., vetera et antiqua mirari T. postarano in starinsko, nescio an venerint in manus vestras haec vetera T. ti stari spisi, vetera omittere Ci. ep., S. kar je (nekdaj) bilo, (kar je) preteklo.
Opomba: Prvotna obl. veter -eris: Enn. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc.; abl. sg. nav. vetere, le pri Iuv. in Stat. veterī; nom. pl. n. vetera -um; komp. le star. veterior, sicer vetustior (od adj. vetustus); superl. veterrimus, poklas. vetustissimus. - vetustō -āre (—) -ātus (vetustus) staríti, starati, delati koga starega, kaj staro; pass. posta(ja)ti star, (po)starati se, (o)stareti: vetustatum magis operabitur (sc. medicamentum) Th. Prisc., fortasse utendo vetustabitur (sc. tunica) Boet.
- vexō -āre -āvī -ātum (intens. k vehere?)
1. sem in tja gibati, premikati, gnati, poditi, dreviti, pehati, vleči, stres(a)ti ipd.: Vell., Gell. idr., venti vexant nubila O., quam (sc. Scyllam) fama secuta est … Dulichias vexasse rates V., navigia vexata Lucr.. venti vis … montis supremos … vexant Lucr., (sc. vector) per confragosa vexabitur Ci., Lact., in turba vexatus Suet. sem in tja pehan, clades regionum vexatarum T. (sc. terrae motu) Iust.
2. metaf.
a) koga nadlegovati, gnjaviti, stiskati, mučiti, trapiti, trpinčiti, grdo (nasilno) ravnati s kom, poškodovati, (po)kvariti: cum Hannibal Italiam vexaret Ca. ap. Gell., Caesar ad vexandos hostes profectus C., uxorem vexavistis, raptavistis Ci., cives vexati, verberati, necati Ci., vexare senatum Ci., rem publicam, omni scelere vexare rem pubicam Ci., quos locorum asperitas hostiliter vexavit L., vexati omnes … difficultate viae L., Antigonus saepe in itineribus vexabatur N., comae vexatae O. skodrani, rosae vexatae Mart. zmečkane, napol ovenele, aspera tussis fauces vexat Mart., quem humor vexat, vexari grandine Plin., immodicis imbribus terram vexari posse Sen. ph. lahko utrpi škodo, anser non dubitavit crus meum morsu vexare Petr., vexare vestem solo Petr. (o)guliti; od tod v obscenem pomenu: vexare maritum Petr., Mart., Aus.; abs.: rapere, trahere, vexare Aur. ropati, pleniti, stiskati; subst. pt. pf. vexāta -ōrum, n zmečkanine, udarnine, otiske, otiščanci, žulji ipd.: Cels., Plin.
b) occ. α) pokončati (pokončevati, pokončavati), (o)pustošiti, (o)pleniti, (o)globiti: Galliam, Gallorum agros C., agros vectigales vexatos, Sicilia vexata est a Carthaginiensibus, fana vexata, bello vastabitur Italia, vexabuntur urbe, vexare nobilium bona Ci., pecuniam S. zapravljati. β) (duševno) nadlegovati, mučiti, trapiti, vznemiriti (vznemirjati), (pre)plašiti: qui omnia divina vexarint Ci., vexare aliquem honestissimis condicionibus Ci., sollicitudo vexat impios Ci., cum (sc. Fulvia) … terroribus vexaretur N., conscientia mentem excitam vexabat S., mentem mariti vexare Iuv., conscientiā, invidiā vexari S. γ) (po)lotiti (lotevati) se koga, prevze(ma)ti koga, navda(ja)ti koga: civitatis mores luxuria vexabat S., me honoris cupido vexabat S. δ) (ustno ali pis(me)no) koga napasti (napadati), trdo prije(ma)ti, v nič dajati (devati) koga, kaj, (o)zmerjati, (o)psovati ipd.: vexare aliquem contumeliis, probris Ci., Cato Pisonem eis verbis vexavit Ci., vexatur Theophrastus et libris et scholis omnium philosophorum Ci., res eas, quas gesseram, vexare Ci. - véza (-e) f žarg. collegamento; pren. contatto, entratura; žel. coincidenza:
(pri telefoniranju) veza je prekinjena il collegamento, la linea è interrotta
vlak ima slabe zveze il treno non ha buone coincidenze
imeti dobre zveze avere buoni contatti, buone entrature
kaj dobiti po zvezah ottenere qcs. grazie ai buoni contatti
žarg. ne imeti o čem blage veze non avere la più pallida idea di qcs.
govoriti brez zveze parlare senza capo né coda
kaj narediti kar tako, brez veze fare qcs. senza intenzioni serie, avventatamente - vézati vêžēm
I.
1. vezati: vezati maramu na oči; vezati u vinogradu; vezati koga zakletvom; vezati i ruke i noge; vezati knjigu
2. privezati: biti vezan za postelju
3. vezati, povezovati: vezati cvijeće, cveće, slamu u snopove
4. vezati, zavezati: vezati čalmu, komu jezik, usta
5. privezovati: vezati čamac za obalu
6. nadeti si: vezati sebi konop oko vrata
7. vezati kraj s krajem = vezati liko za oputu životariti
8. vezati mačku za rep odkloniti kaj kot brez smisla, brez vrednosti
II. vezati se vezati se: vezati se za koga, s kim - via2
A) avv.
1. proč, stran:
via di qui!, via di li! proč!, stran!
andar via oditi; izginiti
balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
buttare, gettare via vreči proč, odvreči
buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
dare via oddati, podariti, prodati
essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
essere di fuori via pog. biti tuj:
usanze di fuori via tuji običaji
levar via odstraniti, umakniti
mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
mandar via qcs. kaj odposlati
portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo
2.
e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje
3.
via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo
B) inter.
1. proč!, stran!
2. šport start!, gremo!:
pronti... via! pozor... start!
3. (izražanje spodbujanja)
animo, via! le pogumno!, dajmo, no!
4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!
C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj - via (stlat. vea (Varr.)) -ae, f (indoev. kor. *u̯ei̯ā iti k čemu, na kaj, hlepeti po čem, (po)želeti; prim. skr. vīthiḥ, vīthī vrsta, cesta, pot, lat. vēnārī, osk. víú = lat. via, umbr. [abl.] vea, via = lat. viā)
1. (velika) cesta, pot, ki je delo človeških rok in je namenjena vožnji in hoji: O., V., Lucr., Val. Fl. idr., militaris via Ci., L., Dig. ali via solemnis Amm. vojna cesta, velika cesta, kakršne so bile npr. Appia via Apijeva cesta, ki je bila zgrajena prva (l. 315 jo je dal zgraditi cenzor Apij Klavdij Slepi), vodila pa je najprej iz Rima v Kapuo, pozneje pa so jo speljali vse do Brundizija: Ci., L.; Flaminia via ali via Flaminia Flaminijeva cesta (l. 220 jo je dal zgraditi cenzor Gaj Flaminij), ki je vodila v Arimin: Ci., L., O., T., Suet., Iuv.; nadaljevali sta jo viae Aemiliae Emilijevi cesti, od katerih je prvo, ki je vodila iz Arimina v Akvilejo, l. 187 zgradil konzul Mark Emilij Lepid, drugo, ki je vodila preko Pize in Lune v Ligurijo, pa Mark Emilij Skaver (Scaurus): via Aemilia ali Aemilia via L., Plin., Mart., samo Aemilia: Galba in Ci. ep., Mart.; Aurelia via (vetus stara) Avrelijeva cesta, ki je vodila od Janikulskih vrat v Pizo, pozneje do Arelate, zgraditi pa jo je dal neki sicer neznani Avrelij: Ci.; via Aurelia nova nova Avrelijeva cesta, ki je vodila kot stranska pot od Avrelijevih vrat do stare Avrelijeve ceste; Latina via Lacijska (Latinska) cesta, ki je vodila od Latinskih vrat v dolino reke Liris: L., Suet.; via Tiburtina Tiburska cesta, ki je vodila od Eskvilinskih vrat v Tibur: Sen. ph.; Salaria via Solna cesta (tako imenovana zato, ker so po njej hodili Sabinci na morje po sol), ki je vodila od Kolinskih (Holmskih) vrat v Reate: Varr., L., Plin., Suet., T., Eutr.; tudi samo Salaria: Ci., Mart.; viam munire Ci. (z)graditi (narediti, delati) cesto, vias sternere silice (tlakovati), glareā extra urbem substruere marginareque L., declinare de via ad dexteram Ci., paulum ex via excedebat C. se je oddaljeval od poti, luminibus extinctis decedere viā Suet. zaiti s poti, decedere alicui viā Pl., Suet. umakniti (umikati) se komu zaradi časti, dare viam alicui L. umakniti se komu, popustiti pred kom, dare alicui viam per fundum suum Ci. ep. dovoliti komu pot … , in viam se dare Ci. ep. napotiti se, upotiti se, viae se committere (commendare) Ci. ep. podati se na pot (potovanje), viam insistere Ter. ali inire Ci., Val. Fl. ali invadere V. nastopiti pot, stopiti na pot, kreniti po poti, viā omnes irent L. naravnost po poti (naspr. deverti viā), tu abi … tuam viam Pl. pojdi po svoji poti, pojdi svojo pot, ad me rectā habet rectam viam Pl. proti meni gre naravnost po ravni poti, nemo ire quemquam publicā prohibet viā Pl. (dvoumno), maris et viae conficere iter Ap. potovanje (po morju in po poti na kopnem =) po suhem in po morju; preg.: qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam Enn. ap. Ci., de via in semitam degredi Pl., totā viā errare Pl. popolnoma se motiti.
2. occ.
a) cesta v mestu, ulica: Ter. idr., Pompeius … fossas transversas viis (sc. oppidi) praeducit C., strata viarum V. tlakovane ceste, Sacra (sacra) via Varr., Ci., Suet. ali via Sacra H., Suet. Sveta cesta v Rimu, ki je vodila z Velije (od Karin) preko Foruma na Kapitol(ij); tako ime je dobila, ker so ob njej opravljali razne svete obrede, po njej so se pomikali tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču na Kapitolu, kjer so se vojskovodje triumfatorji zahvaljevali Jupitru za zmago in mu žrtvovali.
b) taborska cesta, taborska ulica: castra … angustiis viarum … contrahit C.
c) hodnik v gledališču: Mart., Tert.
3. metaf.
a) pot: extra anni solisque vias V. izven (zunaj) obratnikov (povratnikov), tellus viam in Tartara fecit O. je odprla pot v Tartar, je naredila Tartar dostopen, quam viam ad superos habet? Sen. tr. kako se hoče vrniti na zgornji svet (= iz podzemlja)?, aquarum viae O. vodotoki, struge, kanali (vodotoči, vodotočine), nec reperire viam atque evolvere posset in mare se Xanthus V., Alpheum fama est … egisse vias subter mare V. da je naravnal svoj tek, per quasdam a medio intestino usque ad portas iecoris … ductas et directas vias Ci. (o požiralniku), vocis via O. pot glasu = grlo, vitales viae et respiramina O. ali spirandi viae O. pota dihanja, sopenja = dušnik, sapnik, volans … arsit arundo signavitque viam flammis V.; abstr.: viam ingredi Ci., L., Q. ali inire Ci. nastopiti pot, stopiti na pot, ubrati pot, podati se, viam aperire potentiae, luxuriae Vell., mortis ali leti via O., V. pot v smrt; v aliteraciji: ad gloriam virtutis viā grassari S., vitae via Ci., invia virtuti nulla est via O., fit via vi V. s silo si krčijo pot; occ. prava pot: redire in viam Ter. (= redire in veram viam Pl.) = spametovati se, de via decedere Ci., utor viā Ci. ubiram pravo (srednjo) pot, hodim po pravi (srednji) pot
b) raza, reža, razpoka: alite finditur in solidum cuneis via V.
c) trak, proga v (na) kakem oblačilu: vestes … quas femina Coa texuit auratas disposuitque vias Tib.
4. meton. pot = (po)potovanje, hoja, vožnja, pohod, hod, marš: in via Ter., inter vias Pl., Ter. ali inter viam Ci. ep. (?) med potom (potjo), spotoma, de via languere Ci. bolehati (biti onemogel) od potovanja, fessus de via Ci., viae labor O., viae causa O. prihoda, thesauri auxilium viae V., temptamus viam V., viam facere Pl., O. potovati, boreas suadet viam O. odriniti, tridui viam procedere C. za tri dni hoda se pomakniti naprej, multorum dierum viam progredi Ci., unam tibi viam et perpetuam esse vellent Ci. da bi želeli, da se nikdar ne povrneš, ferte viam vento facilem V.; rectā viā Pl., Ter., O., Sen. ph. naravnost, rectā viā in pistrinum proficisci Ter., rectā viā narrare Ter. naravnost, gladko povedati, primā viā Pl. ob začetku poti = takoj od začetka; pesn.: via maris O. vožnja po morju, lassus maris et viarum H. truden od potovanja (sit potovanja) po suhem in po morju; tako tudi: odio maris atque viarum H., taedio viarum ac maris T.
5. metaf.
a) pot = priložnost, prilika, sredstvo, pripomoček, pomoček: habeo certam viam et rationem Ci., viam fraudis inire L., via domandi V., via prima salutis, Vesta duces, si qua via est V., qua est via proxima leto V. kjer je smrti odprta najbližja pot, nulla viam fortuna regit V. ne uravnava korakov = ne pospeši poskusa.
b) pot = način, postopek, postopanje, ravnanje, metoda: patrum Ter., aliā aggrediemur viā Ter., legatos eādem viā aggressus est S., per omnes vias leti L., litigandi vias tradere Ci., colendi via V., via curandi, medendi Cels., vitae via Ci., H., Sen. ph., Lact., rectam vitae viam sequi Ci., via vivendi Ci., utraque (sc. lex) suā viā it Sen. ph. gre svojo pot; adv. abl. viā po pravem postopku, po pravi metodi, metodično, pravilno, v pravem redu: Ter. idr., viā dicere, progredi Ci., ratione et viā procedat oratio Ci., in omnibus, quae ratione docentur et viā Ci., via quadam et ratione Ci.
Opomba: Star. gen. sg. viās: Enn. ap. Prisc.; viāī: Enn., Lucr. - viaggiare
A) v. intr. (pres. viaggio)
1. potovati:
viaggiare in aereo, in macchina, a piedi, in treno potovati z letalom, z avtom, peš, z vlakom
viaggiare per mare, per terra potovati po morju, po kopnem
viaggiare come un baule potovati z zaprtimi očmi, nezainteresirano, ne da bi se za kaj zanimali
viaggiare in incognito potovati inkognito
2. trgov. biti trgovski potnik
3. voziti (prevozno sredstvo):
viaggiare a grande velocità voziti z veliko hitrostjo
4. potovati (blago)
B) v. tr. prepotovati, prevoziti, obiskati:
viaggiare tutta l'Europa prepotovati vso Evropo - vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)
I. trans.
1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.
2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —
II. intr.
1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.
2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.