Franja

gálica kemija copperas

modra gálica blue (ali copper) vitriol (ali copperas)
zelena gálica iron (ali green) vitriol, green copperas

gàlice ž mn. kavke: žutokljuna planinska galice zool. rumenokljuna planinska kavka, Pyrrhocorax graculus; crvenokljuna alpska galice zool. kramparčica ali planinska vrana, Pyrrhocorax pyrrhocorax

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

gallīnāceus (gallīnācius) 3 (gallina) kokošji, kurji: CELS. gallus gallinaceus PL., LUC. FR., CI. idr. ali samo gallinaceus COL., PLIN., SUET., VOP. domači petelin, ova VARR., pullus KOM., VARR., L. pišče, mares COL. petelini, salacitas COL. petelinja, fimus PLIN. kokošjak, kurjak, lac PLIN. (gl. lac); metaf.(bot.) kot rastlinsko ime pedes gallinacii PLIN. petelinček, rosnica (Fumaria bulbosa, LINN.).

gallus -ī, m (iz *gal-nos ali *gal-sos; po drugih je gallus galska žival) (domači) petelin (gl. gallīnāceus): VARR. idr. ante lucem galli canunt CI. (gl. gallicinium), gallus gallinaceus CI. idr. (gl. gallīnāceus), sub galli cantum, H. preden petelin prvič zapoje; preg.: gallus in suo sterquilinio plurimum potest SEN. PH. vsak petelin je gospodar na svojem gnojišču (dvorišču) = vsakdo je gospodar v svoji hiši.

Gallus² -ī, m (Γάλλος) Gál (zdaj Kadshusu), reka v Bitiniji, ki se pri Nikomediji izliva v Sangarij: O., PLIN., AMM., CL. Zaradi Galove vode je človek baje pobesnel; zato so se Gallī -ōrum, m Gali imenovali svečeniki frigijske boginje Kibele; ti so v orgiastični besnosti skopili sami sebe: L., O., PH., LUCAN., MART., SUET., ARN.; v sg. Gallus -ī, m Gal: CORN., MART., SUET. ali (šalj.) Galla -ae, f (kot skopljenec brez moškosti) Gala: CAT. – Od tod adj. Gallicus 3 galski =

1. ki sodi k reki Galu, tj. frigijski, trojanski: miles PR.

2. nanašajoč se na Kibelinega svečenika (Gala): Gallica turma O. galski trop (metaf. o Izidinih svečenikih, ker je bilo Izidino bogoslužje podobno Kibelinemu).

galvánski elektrika galvanique

galvanski člen élément moški spol (ali couple moški spol) galvanique
galvanski tok courant moški spol galvanique

gamaša samostalnik
1. ponavadi v množini (zaščita čez čevlje) ▸ kamásliPoleg dobre obutve in obleke potrebujete še palice, gamaše in male dereze. ▸ A jó lábbeli és öltözék mellé még botokra, kamáslira és kis hágóvasra van szüksége.
Gamaša popolnoma prekriva površino čevlja ter zagotavlja neprepustnost za vodo in izjemno prileganje nogi. ▸ A kamásli teljesen elfedi a cipő felületét, és biztosítja a vízállóságot, ezen kívül pedig teljesen illeszkedik a lábhoz.

2. ponavadi v množini (oblačilo) ▸ kamásli, lábszármelegítő, lábszárvédőH gamašam ali gosto pletenim nogavicam nataknite – sandale. ▸ A lábszármelegítőhöz vagy a sűrűn kötött zoknihoz húzzon – szandált!
Svetujem ti, da si omisliš tudi gamaše za aerobiko! ▸ Javaslom, hogy szerezz be egy lábszárvédőt aerobikhoz is.

game² [geim] samostalnik
igra, zabava, šala; načrt, nakana, spletka
množina športne igre, tekma

the game is afoot začelo se je
double (ali deep) game dvolična igra
drawn game nedoločena igra
one's little game ukana, zvijača
to make game of norčevati se, osmešiti
none of your game ne boš me ukanil
to play the game pošteno ravnati
two can play at the game to je dvorezna stvar
round game družabna igra
the game is up po njem je, načrt je propadel
the game is not worth the candle ni bilo vredno tolikšnega truda
game of chance hazardna igra
to make game of s.o. norčevati se iz koga
to play a good (poor) game dobro (slabo) igrati
to be on one's game biti v dobri kondiciji
to give the game away izdati skrivnost

gānea -ae, f: CI., S., L., T., PLIN. IUN., SUET., AP. ali (star.) gāneum -ī, n: NAEV. FR., PL., TER., VARR. (prim. gr. *γα-νεῖον, dor. *γά-ναιον podzemeljsko stanovanje) podzemeljska (kletna) krčma, beznica; te so bile na slabem glasu kot gnezda skrivne razuzdanosti; prim.: occulta loca et subterranea, quae ganea Graeci vocant ISID., ganeum antiqui locum abditum ac velut sub terra dixerunt P. F.; meton. tudi življenje po krčmah, popivanje, pijančevanje.

gāneō -ōnis, m (gānea ali gāneum) razkošnež, razuzdanec, požeruh, pijanec, obiskovalec zloglasnih hiš: NAEV. FR., TER., VARR., S., VAL. MAX., SEN. PH., IUV., T., PRUD. (ki ima gen. gănĕōnis), cincinnatus ganeo CI.

Gangaridae -ārum ali -um, m Gangaridi = Pogangovci, indijsko pleme ob Gangesovem ustju v današnji Bengaliji: V., CU., PLIN., VAL. FL., IUST.

Gangēs -is, acc. lat. -em, gr. -ēn, abl. -ē (Γάγγης) Gánges, glavna indijska reka, ki izvira na gori Hemodu (Hēmōdēs ali Emōdus); s svojim preplavljanjem daje rodovitnost obrežju in naplavlja zlata zrna in dragulje: CI., V., O., CU., MEL., PLIN., LUCAN.; kot rečni bog: O. – Od tod adj.

1. Gangēticus 3 (Γαγγητικός) (ob)gangeški, pesn. = indijski: COL., SEN. TR. idr. tigris O. tellus (= India) LUCAN. raptor MART. (o lovcu tigrov), ales AUS. (o Feniksu).

2. Gangētis -tidis, f (Γαγγῆτις) gangeška, pesn. = indijska: terra (= India) O.

ganiti

1. to move; to touch; to affect; to impress; to strike; (zbuditi pomilovanje) to arouse pity

to me ne gane that makes no impression on me
Vaša obzirnost me gane I am highly appreciative of your tactfulness
zelo me je (to) ganilo it has touched me deeply
njene besede so me ganile do solz her words moved me to tears
njegova žalost me je do srca ganila his grief touched me to the heart

2. (premakniti) to move, to stir

s prstom ni ganil zame he did not lift (ali raise) a finger for me
ganiti se (z mesta) to move, to stir, to budge

gánjen ému, touché

do solz ganjen ému (ali touché) aux larmes
močno ganjen profondément ému (ali touché)

gant [gɑ̃] masculin rokavica

une paire de gants par rokavic
gant de boxe, de caoutchouc, fourré, en peau (de daim), protecteur, tricoté, de toilette boksarska, gumijasta, podložena, kožnata (iz jelenovine), zaščitna, pletena, toaletna (za umivanje) rokavica
aller comme un gant biti kot vlit
cette robe te va comme un gant ta obleka je na tebi kot vlita
jeter le gant pozvati na dvoboj, izzvati
mettre, retirer ses gants obleči, sleči nogavice
relever le gant sprejeti izzivanje (dvoboj)
mettre, prendre des gants avec quelqu'un (figuré) koga z rokavicami prijeti, obzirno z njim ravnati
sans prendre des gants (figuré) brez rokavic, odkrito
se donner des gants pripisovati si uspeh ali zaslugo za kaj
retourner quelqu'un comme un gant obračati koga kot rokavico, vse lahko s kom napraviti, koga lahko o popolnoma nasprotnem prepričati
il est souple comme un gant (figuré) lahko ga okoli prstov oviješ

gap [gæp] samostalnik
odprtina, razpoka, reža, škrbina, vrzel, praznina
ameriško soteska, globel

to stop (ali fill up, close) a gap zamašiti luknjo, poravnati primanjkljaj
to leave a gap in s.th. pustiti praznino v čem

gape¹ [geip] neprehodni glagol
zevati, zijati; strmeti, bolščati, buljiti; zehati; biti široma odprt

to gape at osupniti nad čim
to gape for (ali after) hrepeneti po čem

gape-seed [géipsi:d] samostalnik
pogovorno zijanje

to seek (ali sow, buy) gape-seed prodajati zijala

Garamantēs -um, m (Γαράμαντες) Garamánti, prebivalci oaz v libijski puščavi (v današnjem Fesanu): V., L., MEL., LUCAN., T., FL.; sg. Garamāns: SEN. TR., PRUD. ali Garamās: SIL. -antis, m Garamánt. – Od tod adj.

1. Garamanticus 3 garamantski: gemma, carbunculi PLIN.; pesn. = afriški, libijski: AUG., SID., vates, signa SIL.

2. Garamantis -tidis, f garamantska, pesn. = afriška, libijska: PLIN., SIL., nymfa Gar. V. libijska vila, po Jupitru mati kralja Jarbanta.