Franja

piger -gra -grum, adv. -ē (piget)

1. nemaren, len(oben), leniv, lenokŕven, nedelaven, zlovoljen, nejevoljen, tožljiv: auriga H., p. periculi Sil., pueri Vaterno Rasinaque pigriores Mart., pigrius nihil delicatis Plin. iun., elephanti pigra moles Cl. Skladi: serpens frigore pigra O., apes contracto frigore pigrae V., p. militiae (dat.) H. neraben za vojaško službo (prim. impiger militiae et ministeriis T.), piger in re militari Ci., gens pigerrima ad militiae opera L.; z inf.: p. scribendi laborem ferre H., pigrum quin immo et iners videtur sudore acquirere quod possis sanguine parare T., noli esse piger facere quod praecepit Aug.; metaf. počasen, len, počasi tekoč: Col., Plin., Plin. iun., Mel., Sil. idr., mare pigrum ac prope immotum T., annus H. počasi tekoče, dolgo, bellum O. počasi napredujoča, campus H. nerodovitno.

2. lenobo povzročajoč: frigus, senecta Tib.

3. trd, žilav, zategel: radix O.

4. počasen, zategel (o dolgih besedah): Q.

5. čemeren, slabovoljen, žalosten: Mart., Ap.

pigmejski pridevnik
(o Pigmejcih) ▸ pigmeus

pīgnus -oris, včasih (a slabše) -eris, n

1. zastava, zastavek, zastavilo, jamstvo, zagotovilo, pígnus: Icti., pignori dare, accipere T. v zastavo, kot zastavo, pignera capere L. zastave jemati od senatorjev (za primer, če bi ne prišli na zasedanje), pignoribus cogere senatores Ci., pignori opponere se Pl. ali agrum Ter. zastaviti, imperi pignora O., Palladium quasi p. salutis et imperii Ci.; occ.
a) stava, stavljena vsota: Cat., Val. Max., pignore certare cum aliquo V. staviti, posito pignore O.
b) zastavljenec, talec: sine pignore L., equites, pignora pacis L., pignora marium Suet. moški talci.

2. metaf.
a) o otrocih in drugih sorodnikih zastava (zastavek, zastavilo) ljubezni: Lucan., Plin. iun., Q., Stat., tot natos natasque et pignora cara nepotes O., pignora coniugum ac liberorum L., frangi adspectu pignorum suorum T.
b) zastava = poroštvo, dokaz: pignora da, per quae tua propago credar O., magnum p. abeo rei publicae datum se liberam civitatem esse velle Ci., publicae necessitudinis pignora Ci., p. voluntatis, iniuriae Ci., nullum erga me benevolentiae pignus atque indicium omisistis Cu.; pignus est z inf.: est et hoc ipsum melioris ingenii pignus, non corrumpi bonitate eius Sen. rh.

pihljati glagol
(o vetru) ▸ fújdogál, lengedezZ morja pihlja nežna, osvežujoča sapica. ▸ A tenger felől lágy, frissítő fuvallat lengedez.

pijanski pridevnik
(o pijanosti ali pijancih) ▸ részeges, ittas, iszákosHitrost je eno, pijanska vožnja pa nekaj čisto drugega. ▸ A sebesség egy dolog, az ittas vezetés pedig valami teljesen más.
Povezane iztočnice: pijanski delirij

pijavka samostalnik
1. (žival) ▸ piócaPo terapiji s pijavkami se je stanje pacientov močno izboljšalo. ▸ A piócaterápiát követően a páciensek állapota jelentős mértékben javult.
Sopomenke: krvoses
Povezane iztočnice: medicinska pijavka

2. izraža negativen odnos (izkoriščevalska oseba ali ustanova) ▸ piócaJe pijavka, ki se hrani z mojo ljubeznijo. ▸ Ő egy pióca, aki a szeretetemmel táplálkozik.
Sopomenke: krvoses, zajedavec, zajedalec

pĭla³ -ae, f

1. žoga (iz usnja, nagačena z dlako): Varr. ap. Non., Pl., Petr., Sen. ph., pilā ludere Ci., H.; preg.: claudus pilam retinere Ci. (o človeku, ki česa ne zna uporabljati), mea pila est Pl. žoga je moja = jaz sem dobil; meton. igra(nje) z žogo, žoganje: quantum alii tribuunt alveolo, quantum pilae Ci., pilae studium Ci. vneto (navdušeno, marljivo) žoganje.

2. metaf. vse, kar je okroglo, oblo, klobčič, klobka (klopka), klobko (klopko), okrogel kup, krogla: lanuginis Plin., terrae Varr. zemeljska obla, pilae Nursinae Mart. = rapa rotunda; occ.
a) milni mehurček: pilae Mattiacae Mart.
b) glasovalna kroglica: Pr.
c) nagačena človeška podoba, s katero so za zabavo dražili bike pri bikoborbah, slamnati mož: Mart.; biki so tako podobo skoraj vedno raztrgali, od tod metaf.: noluerit dici quam pila prima suam Mart. (o raztrgani suknji).

pil(l)eatus 3 (pīl(l)eus) s klobučevinasto kapo pokrit: fratres Cat. (= Kastor in Poluks), pilleati aut lana alba velatis capitibus volones epulati sunt, alii accubantes, alii stantes L., Parthi Mart.; poseb. o osvobojencih, ki so ob osvoboditvi prejeli takšno kapo: pileati coloni L., rex L., plebs Suet., toda servi pileati Gell. (sužnji, za katere prodajalec ni dajal poroštva).

pilotov pridevnik
1. (o zračnem pilotu) ▸ pilótaDigitalna potniška letala strmoglavljajo tudi brez pilotove krivde. ▸ A digitális utasszállítók pilótahiba nélkül is lezuhannak.

2. (o pomorskem strokovnjaku) ▸ révkalauz
Veliko ton počasi, a vztrajno drsi proti pomolu in od pilotovih ukazov je odvisno, da se ne bodo dotaknile pomola. ▸ Sok-sok tonna lassan, de megállíthatatlanul halad a móló felé, a révkalauz parancsaitól függ, hogy meg sem érinti a mólót.

pimentov pridevnik
(o drevesu ali delu drevesa) ▸ szegfűbors

pingō -ere, pinxī, pictum (indoev. kor. *peig- barvati, slikati, krasiti (indoev. baza *pei̯k̑- risati, označevati, pisati); prim. skr. pinktē (on) slika, piñjáraḥ rdečkast, rdečerumen, zlatorumen, pingaláḥ, pingaḥ rdečkastorjav, pēśaḥ podoba, oblika, barva, okras, nakit, piśáḥ damjak, gr. πικρός rezek, grenek, piker, ποικίλος pisan, raznobarven, barvit, pester, got. filu-faíhs zelo pisan = stvnem. fēh pisan, sl. pisati, pester, lit. piešiu pisati, lat. pictor)

1. (na)risati, (na)slikati, poslika(va)ti: Ap., Amm., hominis speciem Ci., Alexander ab Apelle pingi, a Lysippo fingi volebat Ci., quas (sc. comas) Dione pingitur umenti sustinuisse manu O., pingi (ličiti se, lišpati se, šminkati se, lepotičiti se), fingi Pl., tabula picta Ci. slika, podoba, exemplaria picta Vitr. risbe, haec non gesta audire, sed picta videre Ci., picti metūs Pr. (spredaj na ladji) naslikana strašila; preg.: mulum de asino pingere Tert. mezga slikati po oslu = enako z enakim; occ.
a) acu p. (iz)vesti, z vezenjem (o)krasiti: pingebat acu O., chlamys picto limbo circumdata V.; pesn.: pictus acu chlamydem V. ogrnjen z izvezenim plaščem, pictus acu tunicas V. oblečen v izvezeno tuniko, acu picta vestis textilis Isid.; tudi brez acu: toga picta L. izvezena (z vezenjem okrašena toga triumfatorjev; gl. palmātus), picta vestis V., picti reges Mart. kralji v izvezenih oblačilih.
b) (po)tetovirati: picti Geloni, Agathyrsi V.
c) (na)mazati, (po)barvati: pictae carinae, puppes V.

2. metaf.
a) (na)mazati, premaz(ov)ati, (po)barvati: omnia palloribus Lucr., frontem et tempora mōris V.
b) (po)pestriti: pingit vaccinia calthis V. povije v pisan šopek.
c) (o)krasiti: bibliothecam Ci., stellis pingitur aether Sen. tr.
d) z besedo (na)slikati, (o)krasiti, umetn(išk)o (umetelno) razvrstiti (razvrščati), umetn(išk)o (umetelno) razporediti (razporejati), živahno opis(ov)ati: Britanniam pingam coloribus tuis penicillo meo Ci., quem locum varie meis orationibus soleo pingere Ci., verba Ci., omnibus a me pictus et politus artis coloribus (sc. Pompeius) Ci. — Od tod adj. pt. pf. pictus 3

1. lisast, pisan, pester: pavones, uvae O., volucres, lacerti V.

2. metaf. (o govoru) okrašen, mičen, ličen, (pre)fin(jen), rafiniran, izbran, uglajen, umetn(išk)o (umetelno) razvrščen (razporejen): orationis pictum et politum genus Ci., Lysiā nihil potest esse pictius Ci.

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.

pinijev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mandulafenyőSopomenke: pinijin

2. (izdelan iz lesa pinije) ▸ mandulafenyő
3. (o plodu) ▸ mandulafenyőSopomenke: pinijin

pinijin pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mandulafenyőSopomenke: pinijev

2. (o plodu) ▸ mandulafenyőSopomenke: pinijev

pinna¹ -ae, f (od V. naprej izključno = penna; prvotno = pinna²)

1. pero: Varr., O., Col., Iuv., Plin., Mart., Petr. idr., eum (sc. hominem volaticum) necabam ilico per cerebrum pinnā suā Pl., pro veste pinnis membra textis contegit Acc., cum septem incolumis pinnis Luc., gragulus pinnas, pavoni quae deciderant, sustulit Ph., pinna veneno inlita T., pinna inlita medicamento Cels.; kot pero na puščici: huic abiegnae breves pinnae tres, velut sagittis solent, circumdabantur L.

2. meton.
a) perut(nica), krilo, kreljút: Amm., num aut cornibus caremus aut pinnis Ci., avis ad summam caudam primasque recedit pinnas Ci. poet. pinnas in litore pandunt V., accipiter consequitur pinnis columbam V., praepetibus pinnis Ci. (o orlu), eos ipsos, quos cernant legatos, non pinnis sublime elatos Alpes transgressos L., binnas gerere pinnas Plin. (o žuželkah), coturnicum potius pinnis breviculis quam aquilarum maiestate volitare Fr.; pren.: ad evagandum validiores sibi pinnas aptare Amm.; preg.: alicui incīdere pinnas Ci. ep.
b) let: nunc pinnā veras, nunc datis ore notas O., et minimi pinnā papilionis agi Mart.

3. metaf.
a) kot arhit. t.t. lopat(ic)a na vodnem kolesu: circa earum (sc. rotarum) frontes adfiguntur pinnae Vitr.
b) tipka na vodnih orglah: haec regulae habent ferrea choragia fixa et iuncta cum pinnis, quarum pinnarum tactus motiones efficit regularum continenter Vitr.

piōvere^*

A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež

B) v. intr.

1. pren. deževati; pasti, padati:
piovere dal cielo pren. pasti z neba

2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
da dove sei piovuto? odkod si se vzel?

piper -eris, n (tuj. πέπερι, ki je izpos. iz skr. pippalī poprovo zrno, poper; prim. arab. filfil, aramejsko pilpel, nem. Pfeffer, ang. pepper, fr. poivre, sl. poper) poper: piper et quidquid chartis amicitur ineptis H., piper urticae mordacis semine miscet O., piperis granum Plin., candidum piper Plin., Fortunata mola buxea piper trivit Petr., minuto pipere Petr., piperis bacae Vitr.; pren. o razvnetem in zajedljivem govoru: piper, non homo Petr., ut te aliquid et piperis mordeat Hier.

piroklastičen pridevnik
geologija (o izbruhu ognjenika) ▸ piroklasztikus, piroklasztPovezane iztočnice: piroklastična kamnina

piroklastični tok stalna zveza
geologija (o vročem zraku) ▸ piroklaszt-ár
Drugi kratki eksplozivni izbruh januarja 1929 je očitno obsegal tudi piroklastični tok in tok lave. ▸ Az 1929 januári, rövid ideig tartó robbanásos kitörését piroklaszt-ár és lávafolyás kísérte.

pis² [pi] adverbe, adjectif hujše, slabše

le pis najhujše, najslabše
au pis aller v naislabšem primeru
de mal en pis, de pis en pis vedno slabše, hujše
qui pis est kar je še slabše
tant pis tem slabše; škoda, ne da se ničnapraviti
tant pis pour vous škoda, toda krivda je vaša
dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom
faire du pis qu'on peut napraviti kar se le da najslabše
prendre, mertre les choses au pis biti pripravljen na najhujše