Franja

requérir* [rəkerir] verbe transitif prositi

fur zahtevati; predlagati; pozvati
requérir l'aide prositi za pomoč
requérir la force publique zahtevati policijsko varstvo
le procureur requiert la peine de mort pour l'accusé državni tožilec zahteva, predlaga smrtno kazen za obtoženca
le préfet de police a requis la force armée pour disperser les manifestants policijski prefekt je zaprosil, zahteval oboroženo silo (vojsko), da bi razgnal demonstrante

requiem [rekɥijɛm] masculin rekviem, molitev za umrle

messe féminin de requiem maša zadušniča, črna maša; musique uglasbeni del maše zadušnice
le Requiem de Mozart Mozartov Rekviem
il a un visage, une face, un air de requiem (familier) videti je kot Krist na križu
chanter un requiem peti rekviem

re-quiēs -ētis (kot e-deblo gen. requiēī (S. fr.), acc. requiem in requietem pri Ci., le requiem pri T., abl. requiete (Ci. poet.), requiē (O.); dat. nerabljen; prim. quiēs) f

1. mir, (od)počitek, oddih: Varr., L., T., Lucr. idr., non labor meus, non requies Ci., requie relevare laborem O., quantum ad requiem animi et corporis conceditur temporum Ci., curarum Ci., pugnae V., requietem quaerere et non invenire Lucceius ap. Ci., dare aliquam requiam senectuti meae Suet.; (v krščanstvu) zlasti posmrtni mir, mir v grobu, mir po smrti: Vulg.

2. meton. počivališče: requies ea certa laborum V., sibi dum requiem quaerit H.

réquisitionner [rekizisjɔne] verbe transitif rekvirirati (des voitures avtomobile), zaseči, prisilno vzeti; izvesti rekvizicijo

réquisitionner des ouvriers mobilizirati (rekvirirati) delavce za delo
le maire a réquisitionné des locaux pour les réfugiés župan je rekviriral prostore, lokale za begunce

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

réservé, e [rezɛrve] adjectif pridržan; rezerviran; oprezen

tous droits réservés vse pravice pridržane
réservé à l'usage externe (pharmacie) zunanje!
quartier masculin réservé zloglasna mestna četrt
chasse féminin réservée zasebni lov
avoir une place réservée dans le train imeti rezerviran prostor v vlaku

rèserver [rezɛrve] verbe transitif pridržati, (pri)hraniti, dati na stran; rezervirati (prostor, sedež); obdržati zase (mnenje); odgoditi (odločitev)

se rèserver pridržati si, hraniti zase, rezervirati si; hraniti se (pour le dîner za večerjo)
rèserver ses places dans le train rezervirati si mesta v vlaku
rèserver une table au restaurant, une chambre dans un hôtel rezervirati mizo v restavraciji, sobo v hotelu
rèserver le meilleur pour la fin prihraniti najboljše za konec
on lui a réservé un accueil chaleureux priredili so mu topel sprejem
il lui était réservé de mourir jeune usojeno mu je bilo, da je umrl mlad
se rèserver pour une meilleure occasion čakati na boljšo priložnost
il vaut mieux se rèserver bolje je počakati
personne ne sait ce que l'avenir lui réserve nihče ne ve, kaj mu je namenila bodočnost

résidentiel, le [rezidɑ̃sjɛl] adjectif stanovanjski

immeubles masculin pluriel, quartiers masculin pluriel résidentiels stanovanjske (lepe) hiše, četrti

résider [rezide] verbe intransitif (pre)bivati, stanovati, rezidirati; figuré imeti sedež, nahajati se (dans, en v)

je travaille à Ljubljana, mais je réside à Kranj delam, službujem v Ljubljani, stanujem pa v Kranju
le pouvoir réside dans le peuple oblast je v rokah ljudstva
la difficulté réside en ceci težava je v temle

résiduel, le [rezidɥɛl] adjectif ki tvori ostanek

re-sipīscō -ere -sipuī in -sipiī, tudi -sipīvī (incoh. k resipere) „zopet dobi(va)ti okus “, le metaf.

1. zopet (znova, ponovno) se osvestiti (osveščati), zopet (znova, ponovno) priti (prihajati) k zavesti, zopet (znova, ponovno) priti (prihajati) k sebi, zopet (znova, ponovno) si opomoči (od slabosti, omedlevice): Pl., Ter., Afr. fr., Pr., cum esset ablatus primumque resipisset Ci.; od tod tudi zopet (znova, spet) se osrčiti (osrčevati), zopet (znova, spet) se opogumiti (opogumljati): resipisco Ter. (Andria 698).

2. zopet sprevideti (sprevidevati), zopet doume(va)ti, zopet doje(ma)ti, zopet priti (prihajati) k pameti, zopet se spametiti (spametovati), zopet spreume(va)ti, zopet se opametiti (opametovati): Ci., Suet., ut tunc saltem experti regiam vanitatem resipiscerent L., resipiscere paulatim civitates T.

resníca (-e) f

1. verità, vero:
iskati, odkriti resnico cercare, scoprire la verità
boriti se za resnico battersi per la verità
ločevati resnico od neresnice distinguere il vero dal falso, la verità dalla menzogna
objektivna, relativna resnica verità oggettiva, relativa
zgodovinska, znanstvena resnica verità storica, scientifica
verska resnica verità di fede
sveta resnica verità sacrosanta
polovična resnica mezza verità
to je čista resnica è la verità nuda e cruda
pren. košček, zrno resnice un briciolo di vero
serum resnice siero della verità
resnici na ljubo per dire la verità, il vero; a onor del vero

2. (resničnost) realtà; v resnici in realtà:
opisati stvari, kot so v resnici descrivere le cose come sono in realtà
v resnici ni tak in realtà non è così
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
resnica, ki bode v oči una verità che salta agli occhi
filoz. absolutna resnica verità assoluta
rel. razodeta resnica verità rivelata
knjiž. očitna resnica (truizem) truismo
PREGOVORI:
da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona a sentire una campana sola si giudica male

résnost sérieux moški spol , gravité ženski spol , pondération ženski spol

resnost besed la gravité des paroles
resnost pogovora le sérieux d'un propos
resnost položaja la gravité de la situation

respect [rɛspɛ] masculin spoštovanje, čislanje; respekt (de pred); vieilli obzir, ozir; pluriel odlično spoštovanje

sans respect de brez ozira do, ne oziraje se na
sauf votre respect če (mi) dovolite, z dovoljɛnjem, brez zamere
sous divers respects v razaih pogledih, ozirih
au respect de gledé, v odnosu do, v primeri z
respect humain strah pred javnim mnenjem
respect pour les morts spoštovahje do mrtvih
avoir, témoigner du respect à, envers, pour quelqu'un, à l'égard de quelqu'un imeti, pokazati spoštovanje do koga, do česa
je suis avec (un profond) respect vaš vdani (v pismu)
inspirer le respect zbujati spoštovanje
manquer de respect envers quelqu'un ne imeti spoštovanja do koga
manquer de respect à une femme dovoliti si preveliko domačnost do kake ženske
tenir en respect držati v strehu, v šahu
rendre ses respects à quelqu'un izkazati svoje spoštovanje komu
traiter quelqu'un avec respect spoštljivo ravnati s kom

respecter [rɛspɛkte] verbe transitif spoštovati, čislati; prizanašati, imeti obzir (quelque chose do česa); ne motiti ali prekiniti; držati se (roka, termina)

se respecter nase kaj dati, poznati svojo (lastno) vrednost; medsebojno se spoštovati
respecter ses parents, ses supérieurs spoštovati svoje starše, svoje predstojnike
respecter les traditions spoštovati tradicije, držati se tradicij
respecter le sommeil de ses voisins ne motiti spanja svojih sosedov

respeto moški spol spoštovanje, čislanje

de respeto rezervni, nadomesten
ancla de respeto zasilno sidro
coche de respeto rezervni voz; gala kočija
cuarto de respeto častna soba
falta de respeto nespoštovanje, brezobzirnost
persona de respeto ugledna oseba
campar por su (ali por sus) respeto(s) brezobzirno, samovoljno ravnati; le na svojo korist gledati
estar de respeto služiti za razkazovanje
faltar al respeto nedostojen, nespodoben postati
imponer respeto zbuditi spoštovanje
sin respeto brezobzirno
¡mis respetos a su señora! poklone Vaši soprogi!

respirare

A) v. intr. (pres. respiro)

1. dihati; ekst. živeti:
respirare con i polmoni, con le branchie dihati s pljuči, škrgami
respirare a pieni polmoni dihati s polnimi pljuči

2. pren. oddahniti se

B) v. tr. dihati; vdihavati in izdihavati:
essere necessario come l'aria che si respira biti nujno potrebno

respirer [rɛspire] verbe intransitif dihati, zajeti sapo, priti spet do sape; figuré oddahniti si; figuré živeti; priti do izraza, nastopiti, pojaviti se; verbe transitif vdihavati, izdihavati; vsesavati; vieilli oddajati od sebe, širiti; izražati, dajati vtis

respirer par la bouche, par le nez dihati skozi usta, skozi nos
respirer un air corrompu, l'air de la montagne, de la mer vdihati pokvarjen, gorski, morski zrak
respirer une odeur, un parfùm vdihavati vonj, vonjavo
respirer la santé kipeti od zdravja
avoir de la peine à respirer s težavo dihati
ici tout respire le calme tukaj vse izraža mir, spokojno tihoto
il respire la bonté dobrota mu sije iz oči
toute sa personne respire l'orgueil vsa njegova oseba izraža oholost

resplendir [rɛsplɑ̃dir] verbe intransitif sijati, svetiti se, lesketati se, bleščati se, blesteti

la lune resplendit luna sije
le lac resplendit sous le soleil couchant jezero se blešči v zahajajočem soncu
son visage resplendit de joie, de bonheur obraz mu sije, žari od veselja, od sreče

responsable [rɛspɔ̃sabl] adjectif odgovoren (de za); prišteven; masculin odgovorna oseba

les responsables d'un parti, responsables syndicaux strankini, sindikalni voditelji
qui est le responsable de cette plaisanterie? kdo je odgovoren, kdo je avtor, krivec te šale?
être responsable de quelqu'un, de sa vie biti odgovoren za koga, za njegovo življenje
ne pas être responsable de ses actes ne odgovarjati za svoja dejanja; biti neprišteven
rendre quelqu'un responsable de quelque chose narediti, smatrati koga za odgovornega; krivega za kaj