Franja

apoen [é] moški spol (-a …)
v apoenih po … gestückelt in …
delitev na apoene die Stückelung

apokalipsa samostalnik
1. v svetopisemskem kontekstu (konec sveta) ▸ apokalipszisTako imenovano apokalipso nekateri verniki razumejo kot vesel trenutek, ko se bodo izpolnile prerokbe in bo na zemljo prišel Bog. ▸ Az úgynevezett apokalipszist egyes hívők boldog pillanatként értelmezik, amikor majd beteljesedik a jóslat és az Isten leszáll a földre.

2. (katastrofa) ▸ apokalipszisSvobodna glasbena forma napoveduje apokalipso in propad določene družbe. ▸ A szabad zenei forma az apokalipszist és egy adott társadalom bukását jelzi előre.
Černobilska apokalipsa je v dneh po nesreči v hipu zdramila vso Evropo. ▸ A csernobili apokalipszis a baleset utáni napokban rövid idő alatt magához térítette egész Európát.

Apollō -inis (in od L. -ōnis), m (Ἀπόλλων) Apolon,

1. Jupitrov in Latonin sin, Dianin lepi brat, čuvaj in ohranjevalec divjačine in čred, dolgokodrasti bog lokostrelstva, vedeževalstva, zdravilstva, glasbe in pesništva ter zato vodja in zaščitnik Muz; pozneje so ga poistovetili s sončnim bogom in mu dodali ime Phoebus: Latonam ex longo errore... confugisse Delum (litteris proditum est) atque ibi Apollinem Dianamque peperisse Ci., formosus, pulcher Apollo V., crinitus Enn. ap. Ci., V., pollens sagittis, inclutus arquitenens... Apollo Naev. ap. Macr., deus arcitenens O. in abs. arcitenens V., responsa, praedictiones, signa Apollinis Ci., Delius vates V., vates Val. Fl., Apollo medice, Apollo Paean Carmen virginum Vestalium ap. Macr., pulsator citharae Val. Fl., dextro faciatis Apolline carmen O.; met.: aperitur Apollo V. Apolonovo svetišče v Akcijskem predgorju, magnus mihi eris Apollo V. (Apolon kot bog ugibalec), auratus Ap. V. pozlačena Apolonova podoba na ladji. — Po Apolonu je poimenovanih več krajev: Apollinis urbs O. Apolonovo (mesto) = traška Apolonija; Apollinis urbs magna Plin. Véliko Apolonovo (mesto), glavno mesto apolonopolskega okraja v Gornjem Egiptu; Apollinis oppidum Plin. Apolonovo (mesto) v vzhodni Etiopiji; Promuntorium Apollinis Apolonovo predgorje
a) (prej imenovano Pulchri promuntorium, Καλοῦ ἀκρωτήριον), severno od Utike, nasproti Sardinije: L., Mel., Plin.
b) v Mavretaniji: Plin. — Od tod adj.
a) Apollināris -e apolonski, Apolonov, Apolonu posvečen: circus, sacrum L., laurea H., ludi Ci., L. idr. Apolonu na čast dne 5. VII. obhajane igre; subst. α) Apollināris -is, f (sc. herba), rastl., sicer imenovana hyoscyamus: Plin.; tudi neke vrste pasje zelišče: Ap. h. β) Apollināre -is, n Apolonovišče, Apolonov trg okrog Apolonovega svetišča: L.
b) Apollineus 3 (pesn.) = Apollināris: laurus, medulla O., ars (= vedeževalstvo in zdravilstvo) O., vates (= Orpheus) O., proles (= Aesculapius, Apolonov sin) O., frater Byblidis (= Apolonov vnuk) O., urbs (= Delos) O., mater (= Latona) Stat.

2. pren. = Baal, sončni bog Tircev: Cu.

Apollodōrus -ī, m (Ἀπολλόδωρος) Apolodor,

1. sloviti retor iz Pergama, učitelj govorništva Oktavijana, poznejšega ces. Avgusta: Q., Suet., aridissimi... Apollodori libri T. Od tod Apollodōreī -ōrum, m apolodorovci, Apolodorovi pristaši: Q.

2. atenski slovničar okrog l. 140, učenec stoika Panajtija in slovničarja Aristarha; njegovo delo je ohranjeno: Varr., Ci. ep., Macr.

3. neki akademijski filozof, sodobnik epikurejca Zenona: Ci.

4. Apolodor z Lemnosa, pisatelj del o poljedelstvu: Varr.

5. zgodovinopisec iz Eriter (Ἐρυϑραί): Varr. ap. Lact.

6. zdravnika, eden iz ciprskega Kitija, drugi iz Tarenta: Plin.

7. atenski slikar: Plin.

8. neki kipar: Plin.

9. kruti tiran v Kasandreji: Ci., Sen. ph.

10. vojskovodja Aleksandra Vel.: Cu.

Apollōnia -ae, f (Ἀπολλωνία) Apolonija, Apolonovo (mesto), krajevno, zlasti mestno ime. Poseb.:

1. mesto v Iliriji severno od Akrokeravenskega predgorja: Ci., C., L. idr.

2. mesto v mak. Migdoniji jugozahodno od Amfipole: L., Plin.

3. miletska naselbina v Trakiji ob Pontu z dvema pristaniščema: Mel., Plin., Iust. idr.

4. mesto na severni obali Sicilije: Ci.

5. trdnjava v Ozolskih Lokrih pri Navpaktu: L.

6. mesto na mak. Halkidiki: Plin.

7. mesto v Kirenajki: Mel., Plin.

8. mesto v Palestini med Cezarejo in Jopo: Plin.

9. mesto v maloazijski Trojadi, prej imenovano Assos: Plin.

10. mesto v Miziji: Plin.

11. mesto na Kreti pri Knososu: Plin.

12. otok z mestom ob bitinijski obali Ponta z vzdevkom Thynias, da se loči od istoimenskega (gl. pod 3.) kraja na evropski strani: Plin. — Od tod
a) etnikon Apollōniātēs -ae, m (Ἀπολλωνιάτης) Apolonijec (= iz kretske Apolonije): Diogenes Apoll. Ci. Nav. pl. Apollōniātae -ārum, m in Apolloniātēs -ium ali -um, m Apolonijci, preb. (poseb. ilirske) Apolonije: Ci., L., Plin.
b) adj. Apollōniēnsis -e apolonijski: civitas Ci. (= sicilske Apolonije); subst. Apollōniēnsēs -ium, m Apolonijci (= preb. traške Apolonije; gl. pod 3.): Iust.; Apollōniāticus 3 apolonijski (= iz ilirske Apolonije): bitumen Plin.

apologetski pridevnik
1. (branilen; opravičevalen) ▸ apologetikus
Imamo dve različni kategoriji pisanja: apologetsko in kritično. ▸ Az írásnak két kategóriáját különböztetjük meg: az apologetikust és a kritikait.
Jaz bi bil čisto apologetski in bi zagovarjal ukrepe vlade. ▸ Én teljes mértékben apologetikus lennék és kiállnék a kormány intézkedései mellett.

2. (povezan z doktrino apologetike) ▸ apologetikus
Gre za delo, ki ni naravnano ne apologetsko ne ateistično. ▸ A könyv nem apologetikus, de nem is ateista.

apoproēgmena -ōrum, n (gr. ἀποπροηγμένα) „zapostavljeno“, „zavrnjeno“, „zavrženo“, stoiška fil. o rečeh, ki sicer še niso zla, a so jim blizu in jih je treba torej zavračati: Ci.

aposplēnos -ī, f (iz ἀπό in σπλήν) rožmarin: Ap. h.

apostolicus 3, adv. -ē (gr. ἀποστολικός) apostolski: Eccl., pozni Icti.; subst. apostolicī -ōrum, m apostolovci =
a) učenci in prijatelji apostolov: Tert.
b) ime nekih krščanskih razkolnikov: Aug., Isid.

apostrophē -ēs, f in apostropha -ae, f (gr. ἀποστροφή) „odvrnitev“, apostrofa, nagovor, govorna podoba, če se govornik obrne od sodnika in nagovori nasprotnika: Q., Serv., Hier., M.

apothicaire [-tikɛr] masculin, vieilli lekarnar

compte masculin apothicaire dolg in kompliciran, pretiran račun

apozȳmō -āre (iz ἀπό in ζυμοῡν) z obkladki razgre(va)ti: Th. Prisc.

appannaggio m (pl. -gi)

1. apanaža

2. stalno plačilo; dota:
il padre le ha garantito un buon appannaggio oče ji je dal dobro doto

3. izključna pravica, prerogativa:
in appannaggio kot izključna pravica

apparato m

1. stroji, naprave, tehnika; aparat, sistem:
apparato bellico vojaška tehnika
apparato refrigeratore hladilni sistem
apparato industriale industrijske naprave
apparato scenico scenerija

2. anat. aparat:
apparato respiratorio, digerente dihalni, prebavni aparat

3. aparat, dokumentacija:
apparato critico kritični aparat

4. pren. velika priprava, sijajna oprema, obilje:
la festa è stata allestita con un grande apparato di fiori e di luci priredili so slavje z obilo cvetja in luči
apparato di forze koncentracija vojakov, policistov

5. aparat:
l'apparato burocratico birokratski aparat

apparel¹ [əpǽrəl] samostalnik
arhaično obleka, oblačilo, noša; okras
navtika oprema

the ship is in proper apparel ladja je pripravljena za odplutje

apparenté, e [-rɑ̃te] adjectif v sorodu, v sorodstvu; soroden; podoben

deux styles apparentés podobna si, sorodna stila
listes féminin pluriel apparentées povezane sorodne volilne (kandidatne) liste
il est apparenté à mon mari on je v sorodu z mojim možem
ils sont apparentés v sorodu so si
être bien apparenté imeti bogate in imenitne sorodnike

apparēnza f

1. zunanjost:
uomo di bell'apparenza človek lepe zunanjosti

2. videz; fasada:
in apparenza na videz
salvare le apparenze varovati zunanji videz
fidarsi delle apparenze zaupati zunanjemu videzu
PREGOVORI: l'apparenza inganna preg. videz vara

appāreō (adpāreō) -ēre -uī -itūrus

1. na dan, na svetlo, na plano priti (prihajati), pokazati se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, viden (opazen) biti, videti se (naspr. latēre, latitare, occultum esse): ille bonus vir nusquam apparet Ter., apparebo domi Pl., apparent armati N., apparent rari nantes in gurgite vasto V., apparet lux C., si qua uspiam navicula praedonum apparuisset Ci., apparetque beata pleno copia cornu H., quod nec hostis usquam apparebat L.; z dat. personae: anguis ille, qui Sullae apparuit immolanti Ci., queis numquam dies apparuit Tib., apparere alicui in somnis Vulg.; appārēns -entis viden: O., Q.; adv. appārenter vidno, očitno: Boet.; pren.: facitote sonitus ungularum apparent Pl., apparet sensus, perversitas, proclivitas Ci., ne quod in vita vestigium libidinis appareat Ci.

2. (na klic prikaz[ov]ati se), na razpolago (uslugo) biti, služiti, streči; o uradnih slugah rim. oblastnikov: lictor, qui apparebat Quadr. ap. Gell.; z dat. personae: aedilibus L., XXIV lictores apparere consulibus L., novem (decemviris) singuli accensi apparebant L.; z dat. rei (pri čem): scribae,... lictores,... quos apparere huic quaestioni video Ci.; o izvenrimskih razmerah: Eumenes..., cum... VII annos Philippo apparuisset N. ko je 7 let služil Filipu za tajnika; pren.: divorumquae iras (sacerdotes) providento iisque apparento Ci. in naj se po njej (jezi) ravnajo, hae (Dirae) Iovis ad solium... apparent V.

3. pren. očiten biti, jasen biti, (po)kazati se, izkazovati se: L., O. idr., si ei opus non apparet Ca., ratio apparet Pl. se kaže (spoznava), da je prav (da je v redu), fac sis nunc promissa adpareant Ter., id quo magis absconditur, eo magis apparet Ci., ut videam, ubi rhetoris tanta merces... appareat Ci. kje se izkaže retorju (za njegov pouk) plačana tolikšna nagrada (= od retorja za tolikšno nagrado naučeno govorništvo), res ipsae apparere non poterunt N. razbistriti se, lamentamur non apparere labores nostros H. da se ne priznavajo, in angustiis amici apparent Petr. se izkažejo; s predikatnim adj.: rebus angustis animosus atque fortis appare H. izkaži se pogumnega...; z dat.: apparet id quidem... etiam caeco L.; z ex: ex quo apparet antiquior materiae origo Plin.; z NCI: Varr., Suet., membra nobis ita data sunt, ut ad quandam retionem vivendi data esse appareant Ci., apparebant autem bona esse Sen. ph. Pogosto brezos. appāret očitno (jasno, razvidno) je, jasno se (po)kaže, vidi se; abs. (kot vrinek): sive hoc confictum est, ut apparet, sive missum domo est, ut dicitur Ci.; z odvisnim vprašanjem: tamen appareret, uter esset insidiator Ci., appariturum (esse), quibus populis proprie societatem cum rege iungi displicuisset L.; z ACI: adparet (eum) esse commotum Ci., hoc cum appareret non sine magna multorum consensione esse factum N., apparebat aut hostibus aut civibus de victoria concedendum esse L.; z dat.: in iis rebus, quas impendere iam apparebat omnibus N.; z abl. (iz česa): in causa non fuisse feritatem eo apparet, quod... Sen. ph., ut ipso nomine apparet Plin.; z ex: ut ex orationibus apparet Ci., ex nuptialibus sacris apparet Q.; z in in abl.: de qua (re) Socrates quidem quid senserit, apparet in eo libro, in quo moritur Ci.; redkeje s per: per quae appareat Q.; z inde: Plin., Q.; z raznimi adv., npr.: lucide N., aperte Lucr., manifesto, plane Q.

appariō -ere (ad in parĕre) k čemu pridobi(va)ti: spatium Lucr. večji prostor dobivati.

appāritiō -ōnis, f (appārēre)

1. prikazanje, razglašenje (Kristusovo): Christi, dominica, domini et salvatoris nostri Eccl.

2. javna služba nižjih uradnikov in slug: Ci. ep., Aug., Amm.; met. v pl. = apparitores nižji uradniki, javni sluge: Ci. ep., Dig., Cod. Th.