Franja

lákota hambre f

volčja lakota hambre canina
trpeti lakoto sufrir (ali pasar) hambre
umreti od lakote morir de hambre
potešiti lakoto matar el hambre
lakota je najboljši kuhar a buen hambre no hay pan duro

Lālētānia -ae, f Laletánija, vinorodna pokrajina v Tarakonski Hispaniji: S. fr., Mart. Od tod adj. Lālētānus 3 laletán(ij)ski: Hispaniarum Laletana (sc. vina) copiā nobilitantur Plin., faex Laletana, Laletanae nigra lagona sapae Mart.; subst. Lālētānī -ōrum, m Laletáni, preb. pokrajine Laletanije: Plin. (po nekaterih rokopisih Laeetani Leetáni).

lambō -ere, lambī, lambitum (iz indoev. kor. *laph, *lab lizati; prim. stvnem. laffan lizati, gr. λάπτω ližem, lokam, srebam, λαφύσσω požiram)

1. lizati, (ob)lizniti, obliz(ov)ati, lókati: canum, quos tribunal meum vides lambere Ci., tenet fama … eam (sc. lupam) summissas infantibus adeo mitem praebuisse mammas, ut lingua lambentem pueros magister regii pecoris invenerit L., l. matrem V. sesati pri materi, sibila lambebant linguis vibrantibus ora V., l. vulnera linguā O. ali suum vulnus Plin., male vivam carnem lambendo mater (sc. ursa) in artus fingit O. uravna z lizanjem, l. manūs O. ali manum Mart., l. cibos Col. ali prandia Mart. (po)lizati, ližoč zauži(va)ti, labra (kot nedostojno vedenje pri govoru) Q., linguā pannorum suturas Cael., aquam Aug.; pren.: cum belua (= Domitianus) propinquorum sanguinem lamberet Plin. iun. je hlepel, ga je žejalo po krvi.

2. metaf. (o neosebnih subj.) lizati, obliz(ov)ati, (ob)lizniti = lahno dotakniti (dotikati) se česa: flamma … properabat lambere tectam H. sukljati se kvišku do strehe, ignis lambens Lucr. sukljajoč se, lambere flamma comas (sc. visa est) V., Aetna … sidera lambit V. se dotika zvezd, sega kvišku do zvezd, quae loca fabulosus lambit Hydaspes H. sukljajoč (vijoč) se obliva; šalj.: hederae imagines lambentes Pl. ovijajoč se (opletajoč).

Opomba: Pf. act. lambuerunt in od tod lambuerant, lambuerint: Vulg.; pf. lambīvī: Cass.

Lamia³ -ae, m Lámija, priimek Elijevega plemena (gens Aelia; gl. Aelius 3): L. Aelius Lamia deformis Ci., L. Lamiam … in contione relegavit Ci., necte meo Lamiae coronam H. (Carm. 1, 26, 8), prim.: Aeli vetusto nobilis ab Lamo (ime šalj. naslonjeno na „Lamus“, gl. Lamus): quando et priores hinc Lamias ferunt denominatas H. (Carm. 3, 17, 1 in 2); ta Horacijev Lamija je menda Lucij Lamija, konz. l. 2 po Kr., deset let po pesnikovi smrti; hoc nocuit Lamiarum caede madenti Iuv. Od tod adj. Lamiānus 3 Lámijev: horti Ci. ep., Suet.

lampas -adis, acc. sg. -ada, acc. pl. -adăs in -adēs (gr. λαμπάς)

1. plamenica, bakla, zublja, svetilo, sveča: ego illi oculos exuram lampadibus ardentibus Pl., vidi argenteum Cupidinem cum lampade Ci., ardentem coniecit lampada Turnus V., pingues l. O. smoleníce; missa haec face, hymenaeum, turbas, lampadas, tibicinas (o ženitovanjskih plamenicah, ki so jih uporabljali pri svatovščinah) Ter., od tod pesn. primā lampade Stat. ob (pri) prvi svatovščini; preg. v raznih reklih, povzetih po običaju pri (atenskem) teku z gorečimi voščenimi plamenicami, ki so jih morali tekmujoči tekalci ob koncu tekališča goreče izročati drug drugemu (današnja štafeta): nunc cursu lampada tibi trado Varr. = zdaj si ti na vrsti, zdaj tebi prepuščam svoje dosedanje opravilo, quasi cursores vitai lampada tradunt Lucr. končujejo tek življenja, qui prior es, cur me in decursu lampada poscis? Pers. = zakaj ne počakaš, dedič, na mojo smrt in poizveduješ o dediščini, dokler sem še živ?

2. metaf.
a) (o svetlobi nebesnih teles) svetilo, svetloba, svetlost, lesk, svit, sij(aj), luč: luciferā lampade exurat Iovis arietem Acc. ap. Prisc. (streli), solque … aeternam succepit lampada mundi Lucr., Phoebeae lampadis instar V. podoba sončnega sija (sonca) = kakor sončni sij, kakor sonce, cum primā lustrabat lampade terras orta dies V. s prvim svitom, lampade clara perculsus Stat.; od tod meton. α) dan: nonā lampade Lucr. β) mesečina, pesn. = noč: decimā lampade Phoebes Val. Fl.
b) plameničast nebesni pojav (blesk), plameničast meteor: Sen. ph., nunc sparso lumine lampas emicuit caelo Lucan., quam solet aetherio lampas decurrere sulco Lucan., lampadas vocant plane faces Plin.

3. meton. svetilnica, svetilnik, svečnik: lampades igniferae Lucr., praecinctae lampades auro O., ferreae lampades ardentes Col., ahenea l. Iuv. — Soobl. lampada -ae, f svetilo: Iul. Val., Eccl.; dvomljivo pri Pl. in Ter.

Lampridius -iī, m Lamprídij, rim. nom. propr., npr.

1. Aelius Lampridius Elij Lampridij, rim. zgodovinopisec iz začetka 4. stoletja po Kr., eden od piscev dela Historia Augusta (Scriptores Historiae Augustae): Vop.

2. govornik iz 5. stoletja po Kr.: Sid.

Lampsacum -ī, n: Ci., Mel., Plin. in Lampsacus (Lampsacos) -ī, f: L., O., Val. Fl. (Λάμψακος) Lámpsak, mesto ob Helespontu v Miziji (prej imenovano Pityusa, zdaj Lepsek). Od tod adj.
a) Lampsacēnus 3 (Λαμψακηνός) lámpsaški, iz Lámpsaka: homines Ci., urbs Val. Max.; subst. Lampsacēni -ōrum, m. (Λαμψακηνοί) Lampsakéni, Lampsačáni, preb. Lampsaka: Ci., L.
b) Lampsacius 3 (Λαμψάκιος) lámpsaški, iz Lámpsaka: puellae, versus Mart.

Lancia -ae, f Láncija

1. mesto v Luzitaniji: Plin.

2. mesto v Tarakonski Hispaniji: Fl. — Od tod Lanciēnsēs -ium, m Lancijáni, preb. luzitan(ij)ske ali hispan(ij)ske Lancije: Plin.

land¹ [lænd] samostalnik
kopno, zemlja; dežela; zemljišče, tla; posestvo
figurativno področje
množina nepremičnine; polje (del med dvema brazdama puškine cevi)

by land po kopnem
by land and sea po kopnem in po morju
the land of dreams kraljestvo sanj
the land of the living tostranstvo, ta svet
the fat of the land obilje
the land of the leal raj
the lay of the land topografska lega
native land domovina
land of Nod spanec
the Holy Land sveta dežela
the Promised Land obljubljena dežela
land of cakes; ali land of the thistle Škotska
back to the land nazaj na dežslo
to go on the land oditi v vas, postati kmetovalec
navtika to make the land zagledati kopno, pristati
to come to land dospeti v pristanišče
navtika land ho! kopno na vidiku!
to lay (ali shut in) the land zgubiti kopno z vidika
to see how the land lies videti od kod veter piha, videti kakšno je stanje

Land², das, (-s, Länder),

1. (Staat) država, (Gebiet) dežela; das gelobte Land obljubljena dežela; das Heilige Land Sveta dežela; das Land der tausend Seen dežela tisočerih jezer; außer Landes sein biti v inozemstvu; außer Landes gehen iti v inozemstvo; des Landes verweisen izgnati iz države

2. (Teil eines Bundesstaates, ein Kronland usw.) dežela Land Sachsen dežela Saška; Land Krain dežela Kranjska

3. (Provinz, Gebiet) dežela, kraj; aus allen Herren Ländern z vseh koncev sveta, od vsepovsod; manches Jahr ist seitdem ins Land gegangen prenekatero leto je minilo od tedaj

4. Lande, pl pokrajine, kraji

Landsmann, der, (pl: Landsleute) rojak; was für ein Landsmann ist er? od kje je?

langage [lɑ̃gaž] masculin govor, jezik, govorica, izražanje

faute féminin de langage jezikovna napaka
langage administratif, technique, du métier administrativni, tehnični, strokovni jezik
langage expressif, incompréhensible ekspresiven, nerazumljiv jezik
langage familier, populaire familiaren, ljudski jezik
nous ne parlons pas le même langage ne govoriva isti jezik, ne razumeva se
en langage ordinaire v preprostem jeziku
il changera bientôt de langage kmalu bo spremenil svoj ton, ubral druge strune
je ne vis pas de beau langage ne živim od lepih besed
en langage très flatteur z zelo laskavimi besedami

Langeweile, die, dolgčas; Langeweile haben/verspüren dolgočasiti se; vor Langeweile od dolgočasja; vor Langeweile geplagt sein : X ist vor Langeweile geplagt Xa muči dolgčas, X se (na smrt) dolgočasi; aus Langeweile iz dolgočasja

Langobardī -ōrum, m Langobárdi, germansko pleme. Ime plemena naj bi po rodovni pripovedki pomenilo „Dolgobradci“, a so se tako verjetno imenovali po dolgih težkih sekirah (baltah), ki so jih nosili (= nem. „barte“, „barde“, prim. “Hellebarde”, Helleparte”), ali pa po svojih prvotnih bivališčih na Dolgi oranici (Dolgi ravnici) („Lange Börde“) ob spodnjem toku Labe (zahodno od nje); od tod tudi mestno ime Bardevik (vicus Bardorum) pri Lüneburgu). Pozneje so se preselili na Ogrsko, naposled v Lombardijo (= Langobardijo): T., Vell.

langueō -ēre -guī (—) (prim. gr. λαγαρός mlahav, tanek, λαγόνες lakotnice, λήγω neha(va)m, lat. languidus, laxus, laxō, languēscō)

1.
a) (telesno) mlahav, utrujen, truden, ugnan, utrujen, upehan biti: cum e (od) via languerem Ci., per assiduos languent mihi brachia motūs O.; pesn. (o neosebnih subj.): languet flos Pr. vene, languet mare, aequor Mart. je mirno, tiho, prim.: caelo languente fretoque Lucan., languet lunae iubar Stat. medli. Od tod adj. pt. pr. languēns -entis mlahav, oslabljen, slab(oten), šibek, medel, truden, utrujen, opešan, o(b)nemogel, omagan, veneč, ohromljen, (o rastl.) veneč, vel: stomachus Caelius in Ci. ep., vox nec languens nec canora Ci., languenti manu O., l. ictus Lucan., l. oculi Sen. rh., languentia leto membra Sil., languentes fluctus Sil. mirno valovje (morje), l. hyacinthus V., ramus Suet., l. aristae Val. Fl. veneče; subst. n. pl.: stagni languentia quaerit Sil. brodišča.
b) abs. in s pristavljenim (abl. causae) morbo = zaradi kake bolezni medleti, hirati, slabeti, bolan, onemogel (šibek, slaboten, utrujen, oslabljen, medel, opešan) biti: languent … mea membra Tib., languebam Mart., sub natalem suum plerumque languebat (sc. Augustus) Suet., si te languere audierimus Augustus ap. Suet., visere languentem (sc. fratrem) Petr., tristi languebunt corpora morbo V.

2. metaf. (duševno, politično idr.) slaboten, nedelaven, mlačen biti, mlahav posta(ja)ti, (po)leniti se, popustiti (popuščati), pojemati, pešati, slabeti, medleti: l. otio Ci., in otio hebescere et languere Ci., languet iuventus nec in laudis cupiditate versatur Ci., languet Messala Ci. ep. je mlačen pri svojem potegovanju za (častno) službo = se ne poteguje vneto za (častno) službo; o neosebnih subj.: nec eam solitudinem languere patior Ci. da bi bila dolgočasna, si nulla subest aemula, languet amor O. se ohladi, quasso languent in corpore vires O. pojemajo, pešajo, languent ignes Val. Fl., quoniam mihi gratia languet Sil., ferri languebat amor Sil. Od tod adj. pt. pr. languēns -entis
a) mlahav, mlačen, nedelaven, zaspan, slab(oten), onemogel: l. senatus Ci. ep., languens labensque populus Ci., vis sonorum … incitat languentes Ci., l. aevum Ph.
b) otožen, potrt: cor Cat.

languēscō -ere, languī (incoh. glag. languēre)

1.
a) (telesno) utruditi (upehati) se, (o)slabeti, (o)medle(va)ti, onemoči (omagati), poleniti se: corpore Ci., orator metuo ne languescat senectute Ci., vidi te toto vinctum languescere collo Pr. medleti od ljubezenske strasti; pesn. metaf. (o neosebnih subj.): flos succisus aratro languescit V. ovene, Bacchus in amphora languescit H. se ublaži, ut solet … fluctus languescere O. umiriti se, lumina morte languescunt Cat. postanejo medle, ostekl(en)ijo, languescunt vites Plin., color in luteum languescens Plin. blatno bledeča barva, luna claro caelo repente visa languescere T. da potemneva.
b) zaradi bolezni (o)slabeti, postati (postajati) mlahav, (s)hirati: nec mea consueto languescent corpora lecto O., ter omnino languit Suet. je zbolel; pren.: hoc genere declinatio in communi consuetudine verborum aegrotat et languescit Varr.

2. metaf. pri delu postati (postajati) mlahav, mlačen, mehak, mláčiti se, (o)mrtveti, (o)mehčati se, (o)pešati, popustiti (popuščati), pojemati, pojenja(va)ti, unesti (unašati) se, upadati, odleči (odlegati), (pre)nehati, poleniti se: si nos languescimus Ci., crescunt ignisque dolorque languescuntque iterum O., languescunt frigore cursus Val. Fl., abeunte illo conticuerat magis quam languerat militaris favor Cu. se ni bila zmanjšala, ampak le ni bila tako očitna, torpere militaria studia nec animos modo, sed et corpora ipsa languescere Plin. iun., cum languescere paulatim Vitellianorum animi T. ko je začel vitelijcem pogum polagoma upadati, languescit omnis vis Q., languescunt affectus Q. ali voluptates, studia Plin. iun., rabies languit Lucan., paulatim atrocibus irae languescunt animis Sil.

languir [lɑ̃gir] verbe intransitif medleti, hirati, slabeti, pešati, zastajati, vleči se; hrepeneti, koprneti; giniti, familier zaman čakati

languir d'ennui umirati od dolgega časa
languir d'amour pour quelqu'un umirati od ljubezni do koga
la conversation languit pogovor zastaja
les affaires languissent posli (kupčija) pešajo, hirajo
ne me fais pas languir ne pusti me čakati zaman
je ne languirai pas longtemps ici ne bom dolgo zastonj čakal tu
faire languir quelqu'un (figuré) koga na natezalnici imeti

languor -ōris, m (languēre)

1.
a) (telesna) utrujenost, upehanost, opešanost, onemoglost, slabost, izčrpanost, mlahavost: ubi saepe ad languorem tuā duritiā dederis octo validos lictorīs Pl., me haec deambulatio … ad languorem dedit Ter. me je utrudil (upehal), languore militum periculum augetur C., incertus l. L., aestu et languore ipsos equosque fessos L., molli languore solutus O., multis languoribus peresus essem te mihi, amice, quaeritando Cat.; metaf. (o stvareh): vitia earum (gemmarum) languor Plin. medlost (barve); pesn.: piger languor (maris) Sen. tr. morska tišina.
b) nebogljenost, oslabelost, živčna slabost, bolezenska slabost, šibkost, slabotnost, izčrpanost, onemoglost, omaganje kot posledica bolezni: animus cum languore corporis nec membris uti potest nec sensibus Ci., aquosus l. H. zaradi vodenice, nunc ficto languore moram trahit O., discedat sic corpore languor ab isto O., l. faucium Suet. hripavost, (sc. Tiberius) in languorem incidit Suet., languore mori ali defungi Ps.-Q. umreti za oslabelostjo; od tod = bolezen: qui sanas omnes languores Aug.

2. metaf. (duševna, v delovanju se kažoča) mlahavost, mlačnost, (v)nemarnost, nedelavnost, zaspanost, ležernost, lagodnost: bonorum Ci. ep., duae res, quae languorem adferunt ceteris, illum acuebant, otium et solitudo Ci., nihil autem magis cavendum est senectuti, quam ne languori se desidiaeque dedat Ci., antiquorum (sc. scriptorum) l. Ci. dolgočasnost, mentes falsum gaudium in languorem vertit T. v brezskrbnost, languores nostri Vulg.; occ.
a) otožnost, turobnost, melanholija, težkomiselnost: amantem languor et silentium arguit H.
b) koprnenje, hrepenenje: novus mentem perstringere languor incipit Val. Fl.

Lānuvium -iī, n Lanúvij, mesto v Laciju, južno od Albanskega jezera s slovečim svetiščem Junone Sospite: Ci. , L., O., Sil., Suet. — Soobl. Lānivium -iī, n Lanívij: Plin. — Od tod adj. Lānuvīnus 3 lanúvijski, iz Lanúvija, pri Lanúviju: populus Ca. fr., ager Ci., L., H., magistratus, municipes L., municipium Aur.; subst.
a) Lānuvīnus -ī, m Lanuvín, Lanúvijec: Cat.; pogosteje pl. Lānuvīnī -ōrum, m Lanuvíni, Lanúvijci, preb. Lanuvija: Ci., L.
b) Lānuvīnum -ī, n podeželsko posestvo pri Lanúviju, Lanuvín: Ci. ep.

Lāodicēa (ali Lāodicīa, Lāudicēa) -ae, f (Λαοδίκεια) Laodikéja (Laodikíja, Lavdikêja), mesto

1. v Kelesiriji (Coelē Syria): Mel.

2. v Siriji, nasproti Cipra (zdaj Lâdikiyeh): Lentulus in Ci. ep., Plin.

3. v Mediji: Plin.

4. v Veliki Frigiji ob reki Likos (zdaj Eski-Hissar): Ci. ep., L. epit., Plin., T.

5. v Mezopotamiji: Plin. — Od tod adj. Lāodicēnsis -e laodikéjski = iz (veliko)frigijske Laodikéje ali v njej: civitas, homo Ci. ep.; subst.
a) Lāodicēnsēs -ium, m Laodikejci, preb. (veliko)frigijske Laodikeje: Vulg.
b) Lāodicēnī -ōrum, m Laodikéjci, preb. α) kelesirijske Laodikeje: L., Plin. β) sirijske Laodikeje: Cassius in Ci. ep., T. γ) (veliko)frigijske Laodikeje: Suet.