Franja

rénitent, e [renitɑ̃, t] adjectif, médecine uporen, odporen, renitenten

tumeur féminin rénitente renitenten tumor, reenitentna bula

renommé, e [rənɔme] adjectif slovit, sloveč; ugleden, renomiran

savant masculin renommé slovit učenjak
cette région est renommée pour son vin ta pokrajina slovi po svojem vinu

renseigné, e [rɑ̃sɛnje] adjectif (dobro) obveščen, poučen, informiran

rent|a [é] ženski spol (-e …) die Rente (denarna Geldrente, dosmrtna Rente auf Lebenszeit, Leibrente, nezgodna Unfallrente, nezgodna ob stoodstotni invalidnosti Vollrente, zemljiška Grundrente); (donos kapitala) der Kapitalertrag
zgodovina imenjska renta die Gült(e)
ki je dolžan plačevati rento rentenpflichtig
na rento auf Rentenbasis
pogodba o dosmrtni renti der Leibrentenvertrag
prejemnik rente der Rentenempfänger, der Rentner

renté, e [rɑ̃te] adjectif, vieilli ki ima rento

né bien renté bogat, premožen

rentrant, e [rɑ̃trɑ̃, t] adjectif

angle masculin rentrant kot nad 180°
train masculin d'atterrissage rentrant (aéronautique) pristajalne naprave, ki se lahko potegnejo v trup letala; masculin učenec, ki se po počitnicah vrne (v šolo); igralec, ki vskoči (za koga drugega); architecture niša, vdolbina v zidu

rentré, e [rɑ̃tre] adjectif votel, udrt; figuré zadržan; požrt; masculin neviden šiv

colère féminin rentrée zadržana, požrta jeza
joues féminin pluriel rentrées, yeux masculin pluriel rentrés udrta lica, udrte oči

renversant, e [-sɑ̃, t] adjectif, figuré, familier neverjeten, nedoumljiv

norrvelle féminin e neverjetna, presenetljiva, osupljiva novica

renversé, e [-se] adjectif prekucnjen, prevrnjen, narobe obrnjen, na glavi stoječ; (obraz) popolnoma spremenjen, zmeden, zbegan; osupel

écriture féminin renversée proti levi nagnjena pisava
du vin renversé sur la table po mizi razlito vino
c'est le monde renversé to je narobe svet, to je proti zdravi pameti, nerazumljivo

rèp (rêpa) m

1. coda:
košat, kosmat rep coda folta, pelosa
mahati z repom scodinzolare (del cane)
pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

2. (repu podoben del česa) coda:
rep letala coda dell'aereo
rep kometa coda della cometa
rep smučke coda dello sci

3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
rep sprevoda coda del corteo
na repu di coda, in coda
žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

4. (dolga vrsta) redko coda:
čakati, stati v repu fare la coda

5. (v šop speti lasje) coda;
konjski rep coda di cavallo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
les. lisičji rep saracco
bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
zool. oprijemalni rep coda prensile
bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata

répandu, e [repɑ̃dü] adjectif razlit; raztresen; razširjen; znan

c'est un homme très répandu ta človek je zelo znan
méthode féminin très répandue zelo razširjena, znana metoda
papiers masculin pluriel répandus sur le sol po tleh raztreseni papirji
être répandu sur biti raztresen po

re-pellō -ere, reppulī (zlasti pri pesnikih, iz *re-p(e)puli) in repulī, repulsum

1. odsuniti, odriniti (odrivati), odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati): Tethys repagula reppulit O., mensas, aras O. prevrniti, prekucniti, aliquem a genibus suis Ci., naves a terra Auct. b. Alx. = tellurem (sc. a mari) O. odpluti, odjadrati, cute reppulit ictus O., aere repulsum V. odskočivši (odbivši se) od ščita, tegumenta ad repellendos ictus Ci. na katerih (od katerih) se odbijajo udarci, aera repulsa Tib. (= klopotanje, rožljanje bakrenih (medenih) stvari, ki se odbijajo, ko kdo z njimi udarja drugo ob drugo =) ropotci, udarjani drug ob drugega; pesn.: pede Oceani amnes repellere V. odriniti Ocean = dvigniti (dvigovati) se, vziti (vzhajati) iz Oceana, impressā hastā tellurem repellere O. upreti se na kopje in se dvigniti v zrak.

2. nazaj gnati, (nazaj) odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, (od)poditi, prepoditi: barbaros reppelerent N., repellere hostes Vell., ver hiemem repellit O.: izhodišče: equites fundis repellere Cu., repellere hostes ex urbe Ci., a porta C.; smerišče: in oppidum hostes C.; z abl. instrumenti: hostem telis repellere C., clavis ac fustibus repelluntur Ci.

3. metaf.
a) pregnati (preganjati), odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, braniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), preprečiti (preprečevati): Col., Vell. idr., a spe repulsus C., pericula Ci., iniuriam L., dolorem a se repellere Ci., vim vi Ci., furores Clodii a cervicibus civium Ci., facinus O., contumeliam Ci. ali iracundiam T. psovanja, a verā ratione repulsum Lucr. oddaljeno.
b) odbi(ja)ti kaj, ne marati za kaj, česa, odkloniti (odklanjati), ovreči, zavreči (zametati, zametavati), zavrniti (zavračati): a quo repulsus (sc. graculus) Ph., hinc quoque repulsus N., repulsus ab amicitia S., conubia V., ipsamque precesque repellit (zevg.) O. zavrne, saepe repulsus eas Pr. prezrt, repulsi proci O., repulsus amor O., haud repulsus abibis S. ne propadeš (prim. repulsa), repulsus veritatis viribus Ph. zavrnjen, torej izpodbit.
c) v kako stanje pahniti (pehati), poriniti (porivati), potisniti (potiskati): ad meretricium quaestum H. Adj. pt. pf. repulsus 3 oddaljen: quod procul a verā nimis est ratione repulsum Lucr., ecquis publicis negotiis repulsior Ca. ap. Fest.

repentant, e [rəpɑ̃tɑ̃, t] adjectif kesajoč se; skesan; skrušen; masculin spokornik

repenti, e [rəpɑ̃ti] adjectif skesan, spokoren; masculin, féminin spokornik, -ica

pécheur masculin repenti skesan grešnik
fille repentie spokorjeno dekle

re-periō -īre, repperī (nam. *re-p(e)-perī), redko reperī, repertum (re in parere)

1. (s poudarjenim pomenom predpone re) zopet (ponovno, znova, spet) spraviti (spravljati) na dan, najti (najdevati, nahajati), odkri(va)ti: Pl., O., H., Iust. idr., parentes suos Ter., repertae sunt tabulae C., quod cuique rimanti repertum V., oratio post mortem eius reperta est N. je prišel na dan, mortui sunt reperti Ci.

2. metaf. (z zabrisanim pomenom predpone re)
a) najti, izslediti, zaslediti, izvedeti, poizvedeti, odkriti, ugotoviti, dognati, (u)videti, zaznati: causas duas Ci., verum Ter., nihil percontationibus reperire C. izvedeti, repertus est numerus C. naštelo se je; z dvojnim acc.: Vell., aliquem fidelem reperire amatorem Pl.; v pass. z dvojnim nom. izkazati (izkazovati) se, (po)kazati se, videti: Stoici … inopes reperiantur Ci., Camisares manu fortis et bello strenuus erat repertus N., improbissimus reperiabare Ci. kazalo je, da … ; z ACI (v zgodovini, slovstvu) najti (nahajati, najdevati) poročano (sporočeno, poročilo) o čem: sic apud Athenienses fuisse reperio N., quem Tarentum venisse … reperio L.; v pass. z NCI: in eas Italiae partes Pythagoras venisse reperitur Ci.; z odvisnim vprašanjem: neque reperire poterat, quanta esset C., quibus (sc. armis) quemadmodum salutariter uterentur, non reperiebam Ci.
b) najti, dobi(va)ti, pridobi(va)ti (si), doseči (dosegati): reperire rem et gloriam Ter., sibi salutem C., nomen Pl., Ci.
c) kaj novega iznajti (iznajdevati), izmisliti (izmišljati, izmišljevati), izumiti (izumljati, izumevati), odkri(va)ti: aliquid callidi consilii Pl., causam Ter., litterae posteritatis causā repertae sunt Ci., celeriter, quae opus erant, reperiebat N., dolos V., disciplinam C., viam, quā … Ci.; z inf.: Plin. Subst. pt. pf. repertum -ī, n iznajdba, izum: Lucr.

Opomba: Star. obl.: fut. I. reperibit Caecil. fr., reperibitur Pomp. fr., Pl.; inf. reperirier Pl., Lucr.

repertōrio m (pl. -ri)

1. gled. repertoar

2. repertorij, seznam

3. ekst., pren. zbirka:
il libro è un repertorio di stupidaggini knjiga je prava zbirka traparij

répondant, e [repɔ̃dɑ̃, t] masculin, féminin porok, -inja; vieilli branilec disertacije; respondent

être le répondant de quelque chose biti porok za kaj
avoir du répondant (familier) imeti denar (za seboj kot poroštvo)

reposant, e [rəpozɑ̃, t] adjectif pomirljiv; technique na dveh oporah

vacances féminin pluriel reposantes počitnice, ki nudijo počitek

reposé, e [rəpoze] adjectif spočit, svež; figuré prost (de quelque chose česa); féminin ležišče (divjadi)

vin masculin reposé uležano vino
à tête reposée v miru (premisliti)
visage masculin reposé spočit obraz

repoussant, e [rəpusɑ̃, t] adjectif odbijajoč, odvraten, oduren, zoprn, ostuden, ogaben

odeur féminin repoussante ogaben vonj
être d'une laideur repoussante biti odvratno grd