Franja

proof¹ [pru:f] samostalnik
dokaz, potrdilo
pravno dokaz, dokazilo, (pismena) izjava prič; poskus, preizkus (tudi matematika, tehnično)
tisk krtačni odtis
fotografija poskusna kopija; poskusno kovanje (kovancev); standardna količina alkohola, predpisan odstotek alkohola
vojska preizkus strelnega orožja

in proof of kot dokaz
proof to the contrary nasproten dokaz, protidokaz
to give proof of dokazati kaj
proof positive jasen, nedvoumen dokaz
to put to (the) proof preizkusiti
the proof of the pudding is in the eating kakovost spoznamo šele, ko se o njej sami prepričamo
tisk clean proof pregledna pola
tisk to correct proofs opraviti korekturo
above (under) proof z večjim (manjšim) odstotkom alkohola, kot je predpisano

prope (priličeno iz *prŏque, zato proxime; prŏ, gl. to besedo), komp. propius, superl. proximē (stlat. proxumē), adv.; k temu komp. adj. propior -ius, superl. proximus (proxumus) 3.

A. adverbia

I. adv.

1. krajevno blizu, v bližini, nedaleč: Pl., S., Sen. ph. idr., prope est spelunca quaedam Ci., propius accedere C., Ci., propius abesse, ab aliquo C. biti bliže komu; occ.: propius res adspice V. bliže, tj. dobrotneje, milostljiveje, propius (= bolj) timuere sarissas quam … Lucan., proxime trans Padum C., proxime (kar najnatančneje, kar najbolj) signare Q.; pristavljeno k abl.: quam propius Tiberi N. = bliže „od (s) tiberske strani“, proxime hostium castris C., propius it periculo V., kar ni dat., kot kažeta npr. stavka: bellum tam prope est a Sicilia Ci., propius a terra Iovis stella fertur Ci.

2. časovno blizu: prope adest, cum alieno more vivendum est mihi Ter. ali prope adest, ut … Pl. blizu je čas, bliža se čas, mortem prope imminentem videre L. bližajočo se smrt, longius aut proprius Pr. slej ali prej; superl. proximē nedavno, malo (po)prej, pred kratkim, pravkar, ravnokar, otódi: Vell. idr., civitates, quae prope bellum fecerant C., quem prope nominavi Ci.; tudi = brž ko (brž), prihodnjič: Plin. iun.

3. metaf.
a) blizu, skoraj, malo(da)ne: Cu., Q. idr., prope ad annum LXXX pervenire N., prope annos nonaginta natus Ci., prope ad portas sunt hostes L., in ipsis prope portis L., prope desperatis his rebus Ci., prope iam desperata salute C., prope funeratus arboris ictu H., adventare et prope adesse Ci., proxime atque ille Ci. prav tako kakor on.
b) s finalnim stavkom skoraj na tem, da … , malo (toliko) da ne: iam prope erat, ut sinistrum cornu pelleretur L., prope est factum, ut iniussu praetoris in aciem exirent L.; tako tudi: propius nihil est factum, quam ut occideretur Ci. ep.
c) kaj za kom, čim, potem, zatem, nato: proxime a Lycide Ci., proxime … mox … tertio loco Plin. —

II. praep. z acc.

1. krajevno blizu; v stavkih kakor: propius muros accessit N., proxime deos accessit Ci. je acc. odvisen od glag.; toda prepozicionalno: prope aquam moveri Ci., copiae prope castra visae C., est lucus prope amnem V., sepulcrum prope oppidum N., propius solis occasum C., propius periculum fuerunt, qui vicerunt L., exercitum habere quam proxime hostem Ci., proxume (tik) Hispaniam Mauri sunt S.

2. časovno blizu, ob, pod (z acc.): prope Calendas Sext. puto me Laodiceae fore Ci. ep., prope maturitatem esse (o žitu) L., prope lucem Suet., proxime (takoj po) abstinentiam sumendus est cibus exiguus Cels.

3. metaf. nedaleč (od), blizu, skoraj (malone) do, ob: prope metum res fuerat L. položaj je bil tak, da se je bilo skoraj bati, prope secessionem plebis res venit L., prope seditionem ventum est T., quod vitium propius virtutem est S. podobnejša kreposti, propius fidem est L. verjetneje je, proxime morem Romanum L. skoraj čisto po rimski šegi (navadi), proxime speciem navium L. skoraj kakor ladje.

B. adiectiva

I. komp. propior, propius

1. krajevno bližji: Auct. b. Afr. idr., pons C., tumulus S., periculum Cu. bližnja, v bližini, pugna L. boj iz bližine, boj od blizu, boj mož na moža, portus patescit propior V., numen propius dei V.; z gen.: propior caliginis aër Lucr.; z dat.: Auct. b. Alx., Mel. idr., propior fonti Cu., quae propiora mari (septentrioni) sunt Cu., propior patriae O., Oceano propior India V.; analogno po praep. prope z acc.: propior montem pedites collocat S., propior hostem Hirt.; z ab: quisquis ab igni propior stetit Sen. ph.; z inf.: propior timeri Stat.; subst. propiora -um, n bližnji kraji, bližnja mesta, bližina, bližnja okolica, bližnja soseščina, oblížje: tenere V., propiora flumini tenere T.

2. časovno bližji: propior fit vesper V., mea quem spatiis propioribus aetas insequitur V. ki se s svojo dobo najbolj bližaš moji; z dat.: propior leto O., maturo propior funeri H., cuius aetati mors propior est S. fr., septimus octavo propior iam fugerit … annus H. gre že precej v osmo leto, puero quam iuveni propior Vell. doraščajoč mladenič; occ. poznejši, mlajši, novejši: tempus Icti., tempora O., epistula Ci., acta Stat.; subst. n. pl.: veniunt inde ad propiora Ci., ad propiora vocor O.

3. metaf.
a) bližji, podobnejši: Col., Eutr. idr., faciem (gr. acc.) tauro propior V., sceleri ea propiora sunt quam religioni Ci., propior excusanti L. ali miseranti T., lingua Britannicae propior T., Armenii similitudine morum Parthis propiores T., quod propius vero est L. kar je podobnej(š)e resnici, kar je verjetnej(š)e, propius est vero ali propius vero est z ACI: L., O.; z a(b): a contumeliā quam a laude propius fuerit post Vitellium eligi T. bilo bi pač sramotnej(š)e kot slavnej(š)e; subst. n. pl.: sermoni propiora H. bolj proza.
b) bližji (po rodu, prijateljstvu), tesnejši, v bližjem (tesnejšem) sorodstvu, vernejši, tesnejši, vdanejši, zvestejši, bolj pri srcu: Ter. idr., gradu sanguinis propior O., quibus propior P. Quinctio nemo est Ci., cura propior luctusque domesticus O., societas Ci. tesnejša, cui propior cum Tiberio usus erat T. ki je zaupneje občeval s Tiberijem, amicus H. tesen, prisrčen, cura deam propior augit O., sua sibi propiora esse pericula (sc. dixit) quam mea Ci., propior dolor plebi fenoris ingravescentis erat L.; pesn.: propior Saturnia Turno O. bolj naklonjena.
c) pripravnejši, primernejši, od tod boljši, izvrstnejši: delectatio Ter.; z dat.: portus propior huic aetati Ci., supplemento Latium propius esse L., irae quam timori propior T. bolj nagnjen k jezi kot strahu; z ad: propior ad fallendum fides T. —

II. superl. proximus 3, stlat. proxumus

1. krajevno najbližji, zelo (prav, čisto) blizek (blizu): Cu., Hirt. idr., vicinus Ci. ep., in proxima oppida se recipiebant C., proximum iter erat per Alpes C.; predik.: in proximo litore N. prav blizu morske obale; z dat.: huic proximus locus Ci., villae urbi proximae L. obmestne, primestne, proxima ponti villula H., proximi itineri vici Cu., provincia proxuma Numidiae S., Belgae proximi sunt Germanis C. najbližji sosedi, proximus huic, sed longo proximus intervallo V. najbliže njega, toda zelo oddaljen (v veliki razdalji), qui proximi (najbliže) tribunali steterant L.; analogno po praep. prope z acc.: Pl. idr., latus, quod proxumum hostes erat S., proximus quisque hostem L. ali regem T., Ubii proximi (tik) Rhenum incolunt C.; z a(b): dactylus proximus a postremo Ci., proximus a domina O., ut quisque proximus ab oppresso sit L.; s samim abl.: loca proxuma Carthagine S.; subst.
a) proximum -ī, n najbližje, (največja, neposredna) bližina, oblížje, (neposredna) soseščina, sosedstvo: Auct. b. Hisp. idr., eamus ad me, ibi proximum (najbližji kraj) est, ubi mutes Ter., e(x) proximo Pl., N., Plin., de proximo Pl., Ap., in proximum Pl., in proximo Ter., Plin., proxima continentis L. najbližji kraji.
b) proximī -ōrum, m najbližji, sosedi: Ph. idr., proximi (najbliže stoječi) primis iacentibus insistunt C., cum a proximis (od sosedov) impetrare non possunt, ulteriores (bolj oddaljene prebivalce) temptant C.

2. časovno
a) pravkar pretekel (minul), zadnji, poslednji: proximis Nonis tu non affuisti Ci., proximis superioribus diebus Ci., bello proximo Aedui Romanis auxilium tulerunt C., multitudo proxima nocte convenit C., quid proxima (zadnjo), quid superiore nocte (predzadnjo noč) egeris Ci., tribus proxumis annis S., proximis litteris Ci. ep.; adv. abl.: proximo (sc. tempore) Ci. ep. pred prav kratkim (časom).
b) naslednji, (prvi) prihodnji: dixit se proxima nocte castra moturum C., proximo die domum custodiis saepit N., imperator factus proximo triennio omnes gentes subegit N., proximis comitiis L., proximus annus, proxima aetas, petitio Ci., in proximum (sc. diem) Cu. za naslednji dan; z dat.: Ap., Eccl.; z acc.: eo die, qui proximus illam noctem illucescit Gell. za to nočjo zazarjajoči (rojevajoči se, nastajajoči, vstajajoči, delajoči se) dan.

3. metaf.
a) (po času, vrsti, stopnji, vrednosti) najbližji, prvi (takoj, prav) pred ali za kom, čim: aetate proximus N., censor, qui proximus ante me fuerat Ci., Callicratidas, qui praefectus classis proximus post Lysandrum fuit Ci., proximus illi Procas V. nasledil ga je Prokas, secunda persona, proxima Epaminondae N., proximus lictor S. pred njim hodeči in varujoči ga spremljevalec, telesni stražar (stražnik), proxima (takoj za njim) est regia cohors L., equites ordini senatorio dignitate proximi Ci., proximus ei Antigenes visus est Cu., proximos illi tamen occupavit Pallas honores H., summa necessitudo videtur esse honestatis, huic proxima incolumitatis Ci., non nasci homini optimum est, proximum autem quam primum mori Ci.; z a(b): ab Romulo proximus Val. Max., dignus, qui a dis proximus habeatur Iust., mihi primus, qui a te proximus sum Plin. iun., proximus a diis immortalibus honos Suet.; od tod v cesarski dobi naslov dvornega uradnika, ki je bil na hierarhični lestvici prvi za predstojnikom dvorne pisarne (magister scriniorum), nekako = próksimus, namestni (namestnik), podpredstojnik: proximus (sc. magistro) scriniorum, libellorum, admissionum Amm.; proximum est s finalnim stavkom = prva naloga za čim je: proximum est, ut doceam Ci.; pa tudi = prva posledica je: proximum est, ut quies tot dierum et abstinentia … febrem tollant Cels.
b) najbližji (po sorodstvu, prijateljstvu ali drugih razmerah), v najbližjem sorodstvu: proximus cognatione Ci. ali propinquitate N. najbližji sorodnik, hic illi genere est proximus Ter., proximus sum egomet mihi Ter., amore tibi proximi sumus Ci.; subst. α) proximus -ī, m bližnjik: Val. Max., Ps.-Q. (Decl.). β) proximī -ōrum, m najbližji sorodniki, najboljši (najljubši, najbližji) prijatelji ali tovariši: luctus proximorum Ci., quos (sc. honores) cum proximis communicavit Ci., hi Catilinae proximi familiaresque erant S., iniuriosi sunt in proximos (naspr. alicui) Ci.; negabat se esse culpae proximam Ph. trdila je, da ni kriva.
c) najpodobnejši, najbolj (zelo, prav, izjemno) podoben: ficta sint proxima veris H., proxima virtutibus vitia Q., proximum vero est L. resnici najpodobnej(š)e je, najverjetnej(š)e je, proxima Phoebi versibus V. pesmi, ki so najpodobnejše Fojbovim verzom, id habendum est antiquissimum et deo proximum Ci., proxima maiorum gravitati civitas Spartana Val. Max.
d) (po vsebini) najbližji, bližnji, očiten, očividen, očivesten, živ, (splošno, obče) znan: signum Ap., argumentum Ap., Ps.-Q. (Decl.), litterae vestrae superiores, sed idcirco magis proximae Tert., consulamus proxima Prud., cum … proximum esset dicere Gell.
e) trdno se držeč česa: quia religioni suae … proximus fuit Ci.

Opomba: Komp. proximior, n. proximius: Sen. ph., S., Ulp. (Dig.), Paul., Cael.

prō-pellō -ere -pulī -pulsum

1. naprej potisniti (potiskati), naprej poriniti (porivati), naprej suniti (suvati), (naprej) (po)gnati, naprej pognati (poganjati): navem remis Ci., navem in altum O. ali in aequora Pr., in profundum corpora natae O. pahniti, crates C. odpahniti, mensam Pr. prevrniti, iugum in priorem partem Col. odmakniti, hastam Sil. zagnati, zalučati, vreči, saxa in subeuntes Cu. metati, valiti, anima propellit corpus, membra Lucr., imago propellit aëra prae se Lucr., ventus propellit nubes non procul Gell.; pesn.: Pr., Phasin remige Pr. vzburkati, razburkati, propulsa cruore flumina Lucan. visoko valujoče, propellere muros Sen. tr. ali urbem Val. Fl. podreti, porušiti, razrušiti; occ. o živini (pred seboj) (po)gnati, ven (po)gnati: oves in pabulum, ovem potum Varr., pecora Cu., pecus extra portam L., pecora pastum (na pašo) L.; metaf. (naprej) (po)gnati, nagnati (naganjati), pognati (poganjati), prignati (priganjati), privesti (privajati), dovesti (dovajati), nagniti (nagibati), premakniti (premikati): orationem dialecticorum remis Ci., si paulo etiam longius … L., Caecilium pietas et fraternus amor propulisset Ci., propulsus ad ultima amore Cu., propellere animos ad corrumpendum militiae morem T., terrore carceris ad mortem voluntariam propellere T., nullo propellente Suet.

2. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), izgnati (izganjati), (od)poditi, prepoditi, zapoditi, spoditi: aliquem Pl., damnatos patria N.; occ. kot voj. t.t. v beg pognati, v beg zapoditi: hostes, multitudinem equitum C., aciem umbonibus Cu., hostem a castris L.; metaf.
a) pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati): aliquā re duram famem H., periculum vitae a me L., vim firmiore praesidio Cu., suavia dextrā oppositā Pr., canis eligitur propellendis iniuriis hominum Col.
b) (ven) (za)poditi, ven pahniti (pehati): cruda adhuc studia in forum Petr.

Opomba: Lucr. meri prŏpellat.

prope-modum in (kot dvomljiva inačica pri Pl. in L.) prope-modō, adv. (ixpt.)

1. malo(da)ne, skoraj: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Pac. ap. Non., Auct. b. Afr., L., Ci., Corn., Cu., Val. Max., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Q., Gell., Fr., Ap., Iust., Amm.

2. (skoraj) na enak način, skoraj tako: res aeque utrisque est propemodum comparanda Ci. (De officiis 2, 30).

prophète [profɛt] masculin prerok

je ne suis pas prophète nisem prerok, ne vidim v prihodnost
nul n'est prophète dans, en son pays teže je pridobiti si veljavo doma kot na tujem
prophète de malheur oseba, ki napoveduje, prerokuje samó nesrečo
faux prophètes pluriel sleparji, krivi preroki

propio lasten, pripadajoč, pristojen; pravi; resničen; pristen, naraven; sam; primeren; oseben

amor propio samoljubje
casa propia lastna hiša
por cuenta propia na svoj račun
defensa propia samoobramba
nombre propio lastno ime
en el sentido propio de la palabra v pravem pomenu besede
al propio pravilno, točno
de propio puño (y letra), con propia mano lastnoročno
de mi propio (jaz) sam od sebe
al propio tiempo que ob istem času kot
el propio isti; on sam
lo propio puedo decir yo isto lahko jaz rečem
ser propio de algn pripadati komu
es tu propia culpa ti sam si tega kriv
a expensas propias na lastne stroške
en propios términos z istimi besedami

proponer* (glej poner) predlagati, predložiti; formulirati (predlog); ponuditi; izraziti

proponer un brindis predlagati zdravico, izreči napitnico
proponer de candidato predlagati kot kandidata
yo me lo propongo imam namen

prō-pōnō -ere -posuī -positum

1. javno, spredaj, pred koga, kaj postaviti (postavljati), izpostaviti (izpostavljati), predložiti (predlagati): vexillum C., signum pugnae L., pugnae honorem V., praemium Ci. idr., decem tabulas L., sacra in album elata in publico L., ora oculis Ci. (po)kazati; occ.
a) javno nabiti, objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati): fastos populo, legem in publicum Ci., edictum C., L., Suet., libellum Suet., auctionem Suet. napovedati, napraviti, epistulam Ci.
b) naprodaj (v prodajo) postaviti (postavljati), naprodaj imeti, prodajati: Iuv. idr., aliquid venale Ci., Suet., libellos Ci., neque proponi cereus (kot voščeno doprsje, kot voščen doprsni kip) opto H.; od tod: mulier omnibus proposita Ci. vsem naprodaj, vsem ponujena; abs.: proponere in nundinis Vulg.

2. metaf.
a) pripovedovati, predavati, opis(ov)ati, razložiti (razlagati), (na)povedati: rem gestam, sua merita, consilia C., de Galliae moribus C., viros notissimos Ci. omeniti, navesti, id, quod constat, nudum proponere L., quod antea tacuerat C., quae proposueram Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae ipse intelligat, quae civitas queratur C., proponat, quid dicturus sit Ci.; z ACI = trditi: Cels.
b) naznaniti (naznanjati), obljubiti (obljubljati), obetati, določiti (določati), ponuditi (ponujati), (za)pretiti: praemia (alicui) Ci., C., N., munus Suet., millies sestertium gratuitum in trienii tempus Suet. na posodo ponuditi, mortem natura omnibus proposuit Ci., poenam improbis, iniurias Ci.; v pass. = biti na (v) dogledu: proposita invidia, morte Ci.; occ. α) predložiti (predlagati) kako snov v odgovor ali razpravo, zastaviti (zastavljati), da(ja)ti (npr. kako nalogo), poveriti (poverjati), naložiti (nalagati): nihil erat propositum ad scribendum Ci. ep. od tebe nisem dobil snovi, da bi o njej pisal, nisem imel (ni bilo) kaj pisati, sic est propositum, de quo disputaremus Ci., proponere quaestionem N., aenigma Vulg., his quasi themata Lamp. β) dati na voljo, dati na izbiro: cum ex altera parte proposita haec sint Ci., si condicio proponitur C. γ) (na)svetovati, predpisati, zapisati (o zdravniku): remedia morbo N.
c) (v duhu) predstaviti (predstavljati) si, postaviti (postavljati) si pred oči, predočiti (predočati) si, domisliti se, domišljati si, zamisliti (zamišljati) si: sibi reges, metum Ci., vitam Sullae ante oculos vestros proponite Ci., vim fortunae animo L. motriti, premišljati, immanes beluas Sen. rh., sibi spem C. nadejati se, upati, neque sibi ullam spem victoriae propositam habere Auct. b. Alx. niti se ne kakor koli zanašati na zmago, hoc sibi solacii, quod … C. se tolažiti s tem, da … , tali condicione propositā C. ob takih razmerah, v takem položaju; tudi = postaviti (postavljati) pred oči, predočiti (predočati) komu drugemu: utile proposuit nobis exemplar Ulixen H., exemplar tam mihi quam tibi ad imitandum propositum Ci. je pred očmi; pass. proponi pogosto = čakati koga: Ci.
d) zavzeti se, vtepsti (vtepati) si v glavo, vbi(ja)ti si v glavo, (na)kaniti (se), nameniti (namenjati) se, skleniti, odločiti se: erat iter a proposito (od nakanjene, od nameravane) diversum C., quod animo proposueram Ci. kar sem si bil prihranil za konec, quem de propositā sententiā nulla contumelia possit depellere Ci. od mnenja, ki si ga je bil ustvaril (vtepel v glavo, ki si ga je bil zastavil), etsi seiunctum est re propositā N. ni v skladu z zamišljenim; s finalnim stavkom: cum mihi initio proposuissem, ut animos … iudicum commoverem Ci., his idem propositum fuit quod regibus, ut ne quā re egerent, ne cui parerent, libertate uterentur Ci.; z inf.: Vell., Suet., nisi proposuissem omnes angulos tecum epistola circumire Plin. iun.; poseb. alicui propositum est ali samo propositum est z inf. zavzeti se za kaj, zamisliti si kaj, skleniti, odločiti se, nameniti se, (na)kaniti (se), nakana (namera, namen, smoter) koga biti: mihi propositum est ostendere consilia Sestii Ci., nec mihi causas aequare propositum est L., est enim propositum colligere eos, qui … Ci., si tamquam inimicum et hostem insectari propositum est L.; tako tudi: unum illud propositum habebat, continere in amicitia civitates Hirt. zatrdno je bil sklenil samo to, je bil težil samo za tem edinim smotrom (ciljem) = imel je samo en cilj: …
e) predpostaviti (predpostavljati), postaviti (postavljati) za (kot) premiso (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: cum proponimus Ci. — Od tod

I. adj. pt. pf. prōpositus 3

1. izpostavljen, priložen: bello L., telis fortunae Ci., oppida Romanis proposita ad copiam commeatus praedamque tollendam C.

2. preteč, grozeč: vitae periculum Ci. —

II. subst. pt. pf. prōpositum -ī, n

1. nakana, namen, namera, smoter, cilj, sklep: Ph., Sen. ph. idr., habere C., tenere C., N. držati se, assequi Ci., peragere H., destituere, mutare O., a proposito deterreri Ci. ali averti L., victor propositi H., vir proposito sanctissimus Vell. najčistejših namenov, quo proposito Vell. ali hoc proposito, ut … Sen. rh. s tem namenom.

2. occ.
a) načelo, načrt, vodilo (osnova) življenja: Iust., Iuv., Sen. ph., Vell. idr., tenax propositi vir H., mutare propositum Ph.
b) predmet (govora, razprave), stav, glavna misel (stvar, tema(tika)), osnovni (glavni, osrednji) predmet, rek: ad propositum venire N., ad propositum reverti Ci. ali redire Ci., Cels., proposito haerere H., a proposito aberrare, declinare, egredi Ci., testatur haec fabella propositum meum Ph.
c) splošna razprava, splošno premišljevanje, splošno razmišljanje o kakem predmetu (= gr. ϑέσις, naspr. causa, gr. υπόϑεσις): Ci.
d) (glavna, prva) premisa (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: Ci., Sen. ph., Cass.

prō-portiō -ōnis, f (iz prō portiōne) sorazmerje (sorazmernost), somerje (somernost), proporcionálnost, propórčnost, kot prevod gr. ἀναλογία nalíka, analogíja: Ci., Varr., Q., Vitr., Gell., M.

propos [prɔpo] masculin téma, predmet (pogovora); sklep; namen, namera; (večinoma) (pluriel) pogovor, besede, izjave; govoričenje

à propos ob pravi, prikladni priložnosti; o pravem času, ob pravi priliki
à propos de gledé
à ce propos v tej zvezi
à propos de rien, (familier) de bottes za prazen nič
à quel propos, à propos de quoi? iz kakšnega razloga?
à tout propos ob vsaki (prikladni) priložnosti
de propos délibéré namerno, namenoma
hors de propos, mal à propos neprilično, neumestno; ob nepravem času
arriver, venir à propos ravno prav, kot poklican priti
changer de propos spremeniti témo (pogovora)
juger à propos de ... smatrati za umestno, da ...
vous tombez mal à propos prihajate v nepravem, slabem trenutku
rire à propos de tout et de rien smejati se pri vsaki stvari, brez (pravega) razloga
propos pluriel injurieux psovanje, zmerjanje
propos pluriel malveillants obrekovanje
à propos! prišlo mi je na misel ...; da ne pozabim ...; kaj sem hotel reči ...; o tej stvari, o tem ...; ker ravno govorimo o tem

prōpositiō -ōnis, f (prōpōnere)

1. (po)misel, predstava; s subjektnim gen.: animi Ci.; z objektnim gen.: vitae propositio et cogitatio Ci.

2. glavna misel, glavni stavek, tema: Ci. (De oratore 3, 203), Sen. ph.

3. sploh stavek, rek: Q., Gell.

4. (glavna, prva) premisa (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: Ci., Q., Corn.

5. pravni(ški) primer (zgled): Icti.

6. obrazložitev, razlaga, navajanje, navedba kakega dejstva (krajša kot narratio): Q.

7. razglas, proglas: Ulp. (Dig.).

propósito moški spol namera, načrt, naklep, cilj; zadeva

a propósito o pravem času, na pravem mestu; sposoben
a propósito (de esto)... ker ravno o tem govorimo ...; v tem pogledu
¿a propósito de qué? iz katerega razloga?
de propósito namenoma, nalašč
fuera de propósito o nepravem času
sin propósito brez cilja, brez načrta; o nepravem času
hacer propósito de skleniti, da ...
no soy a propósito para ello nisem sposoben za to
tener el propósito de nameravati
viene muy a propósito to pride kot nalašč (ravno prav)

prōprio

A) agg. (m pl. -ri)

1. lasten:
nome proprio jezik lastno ime
senso proprio pravi (ne preneseni) pomen

2. lasten, oseben:
sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi

3. točen, primeren; resničen, pravi:
questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka

B) avv.

1. prav, zares:
sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
le dice proprio grosse prav debele klati

2. sploh:
non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem

C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake

Č) m svoje, lastnina:
avere del proprio imeti kaj svojega
in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
lavorare in proprio delati zasebno
rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati

prō-scindō -ere -scidī -scissum (prō in scindere)

1. naprej ali spredaj pretrga(va)ti, (s)trgati, raztrga(va)ti, (raz)cepiti, (raz)kalati, (raz)klati, razrez(ov)ati (razrezavati): proscissum vulnere pectus Stat., Rhodanus proscindens gurgite campos Sil., proscindere ferro quercum Lucan., piscem Ap., si quando fulgure terra proscissa est Iust.; occ. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, orati praho (ledino, prélog): Varr., Col. idr., arva Plin., solum Ap.; pesn. = (z)orati, preora(va)ti sploh: terras ferro Acc. ap. Non., terram iuvencis V., terram aratris Lucr., ferro campum O.; metaf. (pre)rezati, preseka(va)ti (presekovati), (iz)brazdati, (pre)brazditi (prebrazdovati): remo stagna Sil., navis proscindit aequor Cat., ventos Cl. prodreti (prodirati) skozi vetrove.

2. metaf. ošte(va)ti, (o)grdíti, v nič da(ja)ti, (o)sramotiti, zasramovati, (o)psovati, (o)zmerjati, obrekovati, (raz)žaliti, slabo (grdo) govoriti o kom, obregniti (obregovati) se ob koga, nad kom, zabavljati čez koga, udrihniti (udrihati) čez koga, po kom, „precediti (precejati)“ koga: Plin., Val. Max., Suet., Aus., Lact. idr., summotum patriā proscindere desine O.

prō-secō -āre -secuī -sectum (prō in secāre)

1. spredaj odrezati, odsekati: aures, nasum Ap.; occ. za daritev odločene kose odrezati (odrezovati): Ca., Pl., Val. Fl., Suet., hostiae exta L.; meton. sploh = darovati, žrtvovati: Tert.; subst. pt. pf. prō-sectum -ī, n: Varr.; večinoma v pl. prōsecta -ōrum, n odrezan(i) daritven(i) kos(i): O., Stat.

2. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, (pre)orati praho (ledino, prélog): solum Plin. iun.

Opomba: Star. soobl. prō-sicō -āre: quoniam litare nequeo, abi[i] illim ilico iratus: votui exta prosicarier Pl. — Nenavaden pt. pf. prōsecātus: P. F.

prōsecūtor -ōris, m (prōsequī) spremljevalec

1. pri prevozu
a) ljudi = birič, sodni uradnik, sodni sluga, ki spremlja kaznjenca, prosekútor: Dig.
b) stvari = spremstvo, zaščita: auri Cod. I., Cod. Th., frumentorum Cass., publicarum functionum (dajatev, davkov, davščin) Cod. I., per electos prosecutores ad castella idonea confere Veg.

2. kot navadno spremstvo: caterva prosecutorum Sid.

pros|o [ó] srednji spol (-a, ni množine) rastlinstvo, botanika die Hirse (navadno Echte Hirse, Rispen-Hirse, lasasto Haar-Hirse, bambusasto Bambus-Hirse, gvinejsko das Guineagras, sumatransko Kutki-Hirse, šibasto Ruten-Hirse)
afriško proso Pennisetum americanum die Negerhirse, Perlhirse
figurativno živeti kot vrabec v prosu wie die Made im Speck

prosó (-á) n bot. miglio (Panicum miliaceum):
meti proso maciullare il miglio; sgranare il miglio, pilare il miglio
pren. živeti kot vrabec v prosu fare vita da papi, vivere da pascià

prosti čas moški spol die Freizeit; die Muße, Mußestunden množina
prosti čas kot nadomestilo za nadure der Zeitausgleich
organiziranje prostega časa die Freizeitgestaltung
pedagogika prostega časa die Freizeitpädagogik
zaposlitev v prostem času die Feierabendbeschäftigung
obleka za prosti čas der Freizeitanzug
v prostem času in der Freizeit, in den Mußestunden

próstor room; space; (sedež) seat; (razstavni) site; (površina) area; (področje) tract, region

próstor! make way!, give way!, clear the way!
brezzračni próstor vacuum
življenjski próstor living space
zaradi pomanjkanja próstora for lack of space
trgovski próstori business premises pl
društveni próstori a society's premises
ni več próstora there is no room left
próstora je za vse there is room for all
vsi próstori so zasedeni all the places are taken
napraviti próstor za koga to make room for someone, to clear the way for someone
rezervirati próstor to book a seat
niti toliko próstora ni, da bi se človek obrnil there's not room enough to swing a cat
potreben bi bil mnogo večji prostor, kot (pa) je na voljo it would require much more space than is available here (ali than you've got here)
omejenost, pičlost próstora shortage of space
kazenski próstor šport penalty area