Franja

lāda -ae, f (tuj.) grm lada, grmičasta rožica, menda vrsta kasije (Cistus creticus Linn.): Plin. — Soobl. lēda -ae, f (gr. λήδος) leda in lēdon -ī, n (gr. λῆδον) ledon: Plin. — Od tod lādanum: Plin., Cels., Marc. (ki meri lădănum) in lēdanum -ī, n: Plin. (gr. λάδανον, λήδανον) ladan, ledan, smola, ki so jo pridobivali iz tega grma: Plin.

Laeāna -ae, f Lajána, mesto v Arabiji: Plin. Od tod preb. Laeānīta -ae, f Lajanít, preb. Lajane: Plin. Adj. Laeānīticus 3 lajánski: Plin.

Laelius 3 (iz *Laivilios, prim. laevus) Lélij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tibura. Poseb. znani so:

1. C. Laelius Gaj Lelij, prijatelj Scipiona starejšega, se je bojeval 210—205 v Hispaniji, 205—202 zoper Sifaka, poveljnik konjenice v bitki pri Zami, konz. l. 190: Ci., L., Vell.

2. njegov sin C. Laelius Sapiens Gaj Lelij Modri (ker se je veliko ukvarjal s filozofijo), prijatelj Scipiona mlajšega, se je boril l. 147 pred Kartagino, l. 145 zoper Viriata, konz. l. 140: Ci., H., Q., Suet.

3. D. Laelius Decim Lelij, tožnik Lucija Valerija Flaka, ki ga je Cicero uspešno zagovarjal, tr. pl. l. 54., privrženec Pompeja in poveljnik njegovega ladjevja; po bitki pri Tapsu je naredil samomor: Ci. ep., C.

4. Laelia -ae, f
a) Lélija, ime dveh hčera Gaja Lelija Modrega; njune govorniške sposobnosti slavi Ci.; ena izmed njiju je bila Krasova tašča.
b) neka Vestalka: T. — Od tod adj. Laeliānus 3 Lélijev: naves C.

Lāërta -ae, m: Hyg., Sen. tr. in Lāërtēs -ae (redko -is), acc. -ēn, m: Acc. ap. Non. (z abl. Lāërtā), Ci., O., Hyg. (Λαέρτης) Laêrt, itaški knez, Odisejev oče. Od tod adj. Lāërtius 3 (Λαέρτιος) Laertov: regna (= Ithaca) V., heros (= Ulixes) O., proles Ps.-V. (Culex). Patron. Lāërtiadēs -ae, m (Λαερτιάδης) Laertiád, Laertov sin = Odisej: Acc. ap. Ap., H., O.

Laestrōgones -um, acc. -as, m (Λαιστρυγόνες) Lajstrigóni, pri Hom. velikani ljudožerci na daljnem zahodu; grška mitologija jih je pozneje umestila na Sicilijo v okolico Leontinov, rimska mitologija pa v Lacij v okolico Formij (Formiae), ki jih je ustanovil Lamos (Lamus; gl. Lamus): Tib., Plin., Iuv., Gell. Sg. Laestrōgon -onis, acc. -ona, m Lajstrigón: quis non Antiphaten Laestrygona devovet? O., „inde Lami veterem Laestrygonis“ inquit „in urbem (= Formias) venimus“ O., prima Leontinos vastarunt proelia campos, regnatam diro quondam Laestrygone terram Sil. — Od tod adj. Laestrōgonius 3 lajstrigónski: amphora H. = vrč formijskega vina, domus (= Formiae) O., campi Plin. (na Siciliji), rupes (= Formiana saxa L.) Sil., recessus Sil., tyrannus (= Antiphates) Sid. poet.; subst. Laestrōgonia -ae, f Lajstrigónija, dežela Lajstrigoncev = Formiae: Ci. ep.

laetitia -ae, f (laetus1)

1. subj. radost, veselost, veselje (ki se kaže na zunaj, gaudium je tiho notranje veselje; naspr. maeror, tristitia, dolor, cura): di magni, ut ego laetus sum et laetitiā differor! Pl., tibi denique iste pariet laetitiam labos Pl., tanta haec laetitia obortast Ter., ferre laetitiam apertissime Ci. ep., mater palam exsultare laetitiā coepit Ci. ep., ille (sc. Epicurus) apud Trabeam „voluptatem animi nimiam“ laetitiam dicit Ci., laetitiam dare alicui Ci. veselje narediti komu, razveseliti ga, laetitiam capere ali percipere ex aliqua re Ci. (vz)radostiti se ob čem (nad čim), laetitiā aliquem adficere Pl., Ci., C. ali in laetitiam conicere aliquem Ter. koga razveseliti, vzradostiti, facere laetitiam Ci., L., adferre laetitiam Ci., Plin., efferi ali se efferre laetitiā Ci., effert aliquem laetitia Ci., perfrui laetitiā Ci., laetitiam praecipere C. vnaprej se veseliti, aliquid alicui laetitiae est N., S. komu je kaj v veselje, koga kaj veseli, magna nobis laetitia est, cum (po drugih quod) … S. zelo nas veseli, da … , laetitia aliquem occupat S. veselje prevzame komu srce, gaudium atque laetitiam agitare S. vdajati se radosti in veselosti, koga razganjati od radosti in veselja, ex summa laetitia atque lascivia … repente omnis tristitia invasit S., l. victoriae (nad zmago) C., L., satis moderate ferre laetitiam L., animus non numquam laeditur ipse laetitiāque viget Lucr., omnīs accipit in se laetitiae motus et curas cordis inanīs Lucr., adsit laetitiae Bacchus dator V., plenus laetitiae H., natis in usum laetitiae scyphis pugnare Thracum est H., prosequi defunctos laetitiā Q., repetere laetitiam convivii T., totus effusus in laetitiam Iust.; pesn. v pl.: alicui demeritas dare laetitias Pl., omnibus laetitiis laetum esse Caecil. fr., haec loca circum laetitiae mulcent Lucr., torpor … expulit ex omni pectore laetitias Cat.; occ. pesn. ljubezenska radost, ljubezenska sreča, ljubezensko veselje, ljubezen: omnia tu (sc. Cynthia) nostrae tempora laetitiae Pr., iurgia sub tacitā condita laetitiā Pr. — Pooseb. Laetitia -ae, f Letícija = Radost, Veselost: O.

2. metaf. obj.
a) razveseljujoč (razveseljiv) pogled (videz), razveseljiva pojava (podoba, zunanjost, prikazen), lepota, milina, dražest, ljubkost, privlačnost: membrorum Stat., l. et pulchritudo orationis T., l. nitorque nostrorum temporum T.
b) bujna rast, bujnost, plodnost, rodovitnost: trunci, loci Col., pabuli Iust.

laetor -ārī -ātus sum (laetus1) radost (veselje, veselost) kazati, radost (veselje) (ob)čutiti, veseliti (radovati) se česa, veseliti se česa, nad čim, vesel biti česa, rad biti kakšen ali z inf., vda(ja)ti se (objestnemu) veselju, pesn. in poklas. tudi = ljubiti kaj.

1. abs.: laetari ab eo, quod latius gaudium propter magni boni opinionem diffusum Varr., gaudere decet, laetari non decet Ci. (prim. gaudium in laetitia), laetari (z naspr. maerere, dolere, queri) Ci., T., nec longum laetabere V. in ne boš se dolgo veselil, veselje te bo kmalu minilo.

2. v raznih skladih: z abl.: ut quisquam amator nuptiis laetetur Ter., laetari bonis rebus et dolere contrariis Ci., meis incommodis laetabantur consules Ci., l. malo alieno, suā re gestā, maximarum rerum gloriā Ci., armis, Italiā repertā V., pueri fato, sospite nato O., templo eburno Pr., Asturcone Suet.; s praep.: laetari omnes … de communi salute sentio Ci., Vagenses biduum modo ex perfidia laetati S., in turpissimis rebus mulier laetatur Ci., laetaris tu in (ob) omnium gemitu et triumphas Ci.; z notranjim obj. (acc. n. pron.): utrumque laetor Ci. ep., illud imprimis mihi laetandum iure esse video, quod … Ci., quod toto pectore laetor O.; z acc. kakega drugega imena: laetandum magis quam dolendum puto casum tuum (zevg.) S., od tod potem: iis rebus laetandis Fr., laetanda parenti natorum lamenta Cl., cum laetandis maeroribus Aug.; z gen. (le zevg.): nec veterum memini laetorve malorum V. in ne veseli me spomin na prejšnje trpljenje; s kavzalnim stavkom: ut in hoc (nad tem) sit semper ipse laetatus, quod ea faceret, quae … Ci., laetati sunt, quod sellam curulem adtulisset Ci., laetari, quod nihil tristius nec insanabilius esset L.; z ACI: istuc tibi ex sententia tua obtigisse laetor Ter., quae perfecta esse gaudeo, iudices, vehementerque laetor Ci., laetor tandem longi erroris finem factum esse L. v moje veliko veselje je vendarle konec dolgotrajne zablode, nec vero Alciden me sum laetatus euntem accepisse lacu V. ni mi godilo. Metaf. (o neosebnih subj.): vitis laetatur tepore Col. trta ljubi toploto, trti godi toplota, frumenta maxime laetantur patenti campo Pall. — Od tod adj. pt. pr. laetāns -antis vesel, radosten: ut ludere inter se laetantis vidimus propter amnem Naev. ap. Non., olim quos abiens adfeci aegrimoniā, eos nunc laetantes faciam adventu meo Pl., itaque nubit Oppianico continuo Sassia laetanti iam animo Ci., non ego te gaudens laetanti pectore mittam Cat.; o stvareh: laetantia loca Lucr. veseli, lepi, rajski kraji. — Adv. laetanter z veseljem, radostno: l. accipere Lamp., agere, aspicere Cass.

Laetōrius 3 Letórij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Laetorius Mark Letorij, centurio primi pili, ki je l. 495 od rim. naroda konzuloma v sramoto dobil nalogo, naj posveti Merkurjevo svetišče v Rimu: L.

2. C. Laetorius Gaj Letorij, tr. pl. l. 471: L.

3. C. Laetorius Gaj Letorij, edil l. 216, pretor v Ariminu l. 210: L.

4. L. Laetorius Lucij Letorij se je moral l. 202 odpovedati edilstvu, ker je bil “vitio creatus”: L.

5. P. Laetorius Publij Letorij, prijatelj Gaja Grakha, je skušal rešiti svojega prijatelja pred zasledujočimi morilci; na mostu čez Tibero jih je nekaj časa zadrževal, potem je skočil v reko ali pa so ga (po pričevanju drugih) ubili: Val. Max.

6. neki skopuh Letorij: Mart. — Kot adj. = Letórijev: lex Laetoria Suet. ap. Prisc.

laetus¹ 3, adv. -ē (etim. nedognana beseda; prim. laetāre, laetārī, laetāmen, laetitia, laetificō, lāridum)

I. subj.

1. vesel česa, srečen, radosten, radujoč se česa, dobre volje zaradi česa, veder, živahen, boder (naspr. tristis); abs.: ut vos in vostris voltis mercimoniis … me laetum lucris adficere Pl., gnatus quod se adsimulat laetum Ter., concurrunt laeti mi obviam cuppedinarii omnes Ter., nil quidquam vidi laetius Ter., hi contra vagantur laeti atque erecti passim toto foro Ci., uno aspectu intueri potestis eos … alacrīs laetosque volitare Ci., laetos modo, modo pavidos animadverteres S., senatus supplementum etiam laetus decreverat S., laeta armenta feraeque Lucr., has ego Dardanio iuveni … laeta dedi V., inspice, si possum donata reponere laetus H., neutra acies laeta ex eo certamine abiit L., laeta salitur ovis O., laetus inter laetos Suet., aliquid laete atque insolenter ferre Ci., neque quisquam exceptus est laetius Vell., laetissime gaudere Gell. prav objestno; enalaga: l. vultus Ci., clamor, dies V., pax L., oratio … non alieno crimine laeta L. ki se ne veseli obdolžitve drugih, oculi Val. Max.; v raznih skladih (prim. laetor): z abl. (česa, zaradi česa): dono Ter., cognomine V., laeta deûm partu V. ponosna, da je rodila, visam … laetum equino sanguine Concanum H., minime laetus origine novae urbis L., tauro quoque laeta iuvenca est O., animal pabulo laetum Sen. ph., saevis gens laeta Sil., contentus modicis meoque laetus Mart.; z abl. (= v čem, ob čem, zaradi česa): omnibus laetitiis laetus Caecil. fr., cum risu laeta est altera, flere putes O. kadar se veselo smeje, laetus ingenio Aur. vedrega značaja; z abl. (v krajevnem pomenu): fronte laetus, pectore anxius T. na čelu veder, v srcu plašen = vedrega čela, plašnega (otožnega) srca; od tod z loc.: laetus animi T., laetus animi et ingenii iuvenis Vell. nadebudne nravi in duha; z gen.: laetus laborum V. vesel dela, l. opum pacisque meae Val. Fl., rectoris Sil., irae laetissimus Sil. vriskajoč od srda; z notranjim obj.: laetus est nescio quid Ter.; s praep.: laetus est de amica Ter., servatam ob navem laetus V., l. in adversis Lucan.; z ACI: laetus sum laudari me abs te Naev. fr., laetus sum … fratri obtigisse quod volt Ter., laeti occasionem exsequendi sceleris admotam Cu.; pesn. samo z inf.: laetus bellare Latinis Sil., ferro vivere laetum vulgus Sil.; s kavzalnim stavkom: laetus animi, quod adversa maris expeditione prosperā pensavisset T. —

II. obj. vesel =

1.
a) razveseljiv, razveseljujoč, prijeten, všečen: omnia erant facta hoc biduo laetiora Ci. ep., quā (sc. vite) quid potest esse cum fructu laetius tum aspectu pulchrius? Ci. prijetneje uživati, tu pias laetis animas reponis sedibus H., nec Caesari quidquam … fuit laetius quam servasse Corvinum Vell., laetum militibus id nomen T., ceteris haud laeta memoria Quirini erat T., quam (sc. patriam) mihi a quocumque excoli iucundum, a te vero laetissimum est Plin. iun. pravo prisrčno veselje; subst. n. pl.: miscentur tristia laetis O., litterae tuae partim laeta, partim tristia continent Plin. iun.
b) ugoden, pospešujoč, dobrega pomena, srečen = srečo obetajoč, srečenosen, osrečujoč (naspr. dirus, tristis): laetus (Mercurius) pospeševalec, pospešnik, litora myrtetis laetissima V. obala, za mirto(vje) nadvse ugoden kraj, laetae res V. ugoden položaj, haud laetum id somnium regi esse Cu., virtusque haud laeta tyranno Val. Fl., l. prodigium Plin., T., augurium T., haud laetum domino omen Stat., Pisoni omina haud laeta T., exta laetiora Suet.; laetum est (alicui) z ACI: diripere eos (sc. pisces) carnes abiectas laetum est consultantibus, caudis abigere dirum Plin.; z inf.: alterum intrasse laetum est, in altero dira portendit Plin.

2. očem všeč(en), prijazen, lep, krasen, rajski: aestas V., laetos oculis afflavit honores V., l. dies O. praznični dan, praznik, triumphus O. slovesno (sijajno) zmagoslavje, slovesen (sijajen) triumf; adv. acc. sg. n.: laetumque rubet Stat. Od tod

3. occ.
a) (o zemlji in rastlinah) masten, tolst, rod(ovit)en, bujen, bohoten: ubi ager crassus et laetus est Ca., ager crassus et laetus si sit Varr. (po Ca.), vineta laeta Lucr., pascua L., H., O., legumen, genus vitis, arva, fruges, herbae, pabula, sata, segetes V., ipsaque (sc. tellus) iusto laetior V., laetissima farra V., laetissimi flores Ci., colles frondibus laeti Cu. bujno porasli, frugiferae aut laetae arbores Sen. ph., ramus laetior ceteris Col., laete frondere Col., laete virere Plin.; podobno: laeta (obilno) magis pressis manabunt flumina mammis V.; analogno po adj. plenus z gen.: frugum pabulique laetus ager S. ap. Serv. žitorodno in polno krme (krmovito), lucus … laetissimus umbrae V. zelo senčnat.
b) (o živalih) rejen, pitan, masten, tolst: laeta boum armenta V., glande sues laeti redeunt V.

4. metaf. (o govoru, pesnitvah, govornikih in pesnikih) obilujoč z besedami, besedíčen, besedljív, besedovit, gostobeseden, zgovoren, bohoteč se, bohoten, bujen, bujnokrasen: nitidum quoddam genus est verborum et laetum Ci., copia dicendi floribus laeta Q. cvetoča, cvetličasta, ocvetličena, numeri laetiores Q. bolj ubran, bolj umerjen, stilus laetior Plin. iun., Homerus laetus et pressus Q., ingenium laetissimum Plin. iun., hoc nos laetius fecisse quam orationis severitas exigat Plin. iun. v bohotnejšem, bolj ocvetličenem slogu.

Laevius -iī, m (prim. laevus) Lájvij, rim. lirik z začetka 1. stoletja pr. Kr., pesnik ljubezenskih pesmi (Erotopaegnia), od katerih so se ohranili le odlomki: Gell., Aus., Char. — Od tod adj. Laeviānus 3 Lajvijev: carmen, verba Gell.

laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister

1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.

2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).

lagoena (napačno lagēna) in lagōna (pri starih zeljemerskih piscih in na napisih v vulg. lat. pisano tudi lagūna, laguēna, laguīna) -ae, f (gr. ὁ λάγυνος, od tod tudi lat. lagōnos -ī, m: Dig. in izpos. v sl. lagvica steklenička lagev, lagva velika steklenica) trebušasta posoda z ročajem in ozkim vratom, iz stekla ali gline, včasih tudi opletena z vrbovicami (vrbovimi šibami) in na notranji strani osmoljena, steklenica (za vino in druge tekočine), ročka, vrč, buteljka, butelja: Ca., Q. Ci. in Ci. ep. (z obl. lagona), Iust., lagoenae inanes, lagoenas furtim exsiccare Ci., nihilum nocere lagoenis H., signo laeso non insanire lagoenae H., intrito cibo plena lagoena Ph., lagoenae collum Ph., Plin., bene picata l. Col., lagoenas frangere Petr., nulla catenatis pila est praecincta lagonis Mart. nobena steklenica ne visi s stebra na verigi (kot krčmarski izvesek), l. fictilis Iust.; occ. v pl. steklenice kot mejno znamenje (v obl. lagūna, laguēna, laguīna): zemljemerski pisci.

Lāgus -ī, m (Λᾶγος) Lágos, oče egiptovskega kralja Ptolemaja I.: regia Lagi Lucan., flumina Lagi (= Nilus) Sil. Od tod adj. Lāgēus 3 Lágov, pesn. = egiptovski: Nilus Lucan., amnis (= Nilus) Sil., ratis Sil., litora Mart.

láhek (-hka -o) adj.

1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo

2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria

3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera

4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero

5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!

6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte

8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina

lait [lɛ] masculin mleko; botanique mleček

lait d'amande, de coco mandljevo, kokosovo mleko
lait bourru, cru surovo mleko
lait caillé kislo, sesirjeno mleko
lait maigre, écrémé posneto mleko
lait entier polnomastno mleko
lait maternel materino mleko
petit lait, lait clair sirotka
lait de chaux apneni belež
lait coupé z vodo mešano mleko
lait de chèvre, de vache kozje, kravje mleko
lait en poudre, concentré, condensé mleko v prahu, koncentrirano, kondenzirano
lait pasteurisé pasterizirano mleko
bidon masculin de lait (velika) kangla mleka
café masculin, chocolat masculin au lait mlečna kava, čokolada
dents féminin pluriel de lait mlečni zobje
frère, sœur de lait mlečni brat, mlečna sestra
cochon masculin de lait odojek
vache féminin à lait krava molznica
le lait bout, se sauve mleko vre, prekipi
faire bouillir le lait zavreti mleko
mouiller le lait mešati mleko z vodo
boire du lait piti mleko, figuré čutiti veliko zadovoljstvo, uživati ob pohvali, laskanju ob svojem uspehu
c'est une soupe au lait to je hitro (od jeze) vzkipljiv človek
monter comme une soupe au lait (figuré) hitro vzkipeti
il l'avala doux comme lait (figuré) gladko je to požrl
sucer avec le lait (figuré) vsesati z materinim mlekom

Lāïus -iī, m (Λάϊος) Láj(os), tebanski kralj, Labdakov sin, Ojdipov oče: Ci., Hyg., Stat. (z voc. Lai). Od tod patron. Lāïadēs -ae, m (Λαϊάδης) Laiád, Lajev sin (Ojdip): O.

lakot|a¹ ženski spol (-e …) občutek: der Hunger (tudi figurativno); velika: großer Hunger, Bärenhunger, Riesenhunger; (požrešnost) Heißhunger
občutek lakote das Hungergefühl
medicina volčja lakota der Heißhunger
od lakote vor Hunger
oslabljen od lakote hungergeschwächt
smrt od lakote der Hungertod
umreti od lakote vor Hunger sterben, verhungern
potešiti lakoto den Hunger stillen
trpeti lakoto Hunger leiden

lakota samostalnik
1. neštevno (potreba po hrani) ▸ éhségMalica naj bo sestavljen manjši prigrizek, ki poteši našo lakoto in spodbudi prebavo. ▸ Az uzsonna legyen egy kis változatos harapnivaló, amely csillapítja az éhségünket és serkenti az emésztést.Telesna dejavnost poskrbi tudi za ravnovesje občutkov lakote in sitosti. ▸ A testmozgás az éhség és a jóllakottság érzésének egyensúlyáról is gondoskodik.
2. (pomanjkanje hrane) ▸ éhezés, éhínségPo vojni je bila huda lakota, vse je bilo uničeno. ▸ A háború után súlyos éhínség volt, mindent elpusztítottak.Zaradi suše in slabega pridelka v delu dežele vlada lakota. ▸ A szárazság és a rossz termés miatt a térség egy részét éhínség sújtotta.

3. neštevno (močna želja) ▸ éhségNihče ne ve bolje od nas, kdaj smo lačni hrane in kdaj čutimo čustveno lakoto. ▸ Senki sem tudja nálunk jobban, mikor vagyunk táplálékra éhesek, és mikor érezzük magunkat érzelmileg éhesnek.Njegova formula uspeha je kombinacija ljubezni do športa in lakote po zmagi. ▸ A sikerének receptje a sport iránti szeretet és a győzeleméhség kombinációja.Vaš občutek za spodobnost je splahnel ob očitni lakoti po denarju. ▸ A tisztességérzetét elmosta a nyilvánvaló pénzéhsége.

4. botanika Galium (rastlina) ▸ galaj
Vrtnar pozna zdravilnost koprive, plešca, lakote, trpotca in regrata. ▸ A kertész ismeri a csalán, a pásztortáska, a galaj, az útifű és a pitypang gyógyító tulajdonságait.
Povezane iztočnice: dišeča lakota, plezajoča lakota, prava lakota

lákota famine, starvation, hunger; dearth

lákota (pohlep) (po) greediness, craving (after, for)
volčja lákota ravenous hunger
smrt od lákote starvation
potešiti komu lákoto to appease (ali assuage, allay) someone's hunger
utešiti si lákoto to appease (ali assuage, allay, satisfy) one's hunger
trpeti lákoto to be starved, to go hungry, to be famished
umirati, umreti od lákote to die of hunger (ali of starvation), to starve (to death)
umiram od lákote I'm dying of hunger
lákota požene volka iz gozda hunger is a hard taskmaster
protestni pohod proti lákoti hunger march
z lákoto prisiliti koga k... to starve someone into...

lákota faim ženski spol , famine ženski spol , disette ženski spol ; (človek) insatiable moški spol , glouton moški spol , créve-la-faim moški spol ; botanika gaillet moški spol , caille-lait moški spol

volčja lakota une faim de loup
trpeti lakoto souffrir de la faim
umreti od lakote mourir de faim (ali d'inanition)
utešiti lakoto apaiser (ali assouvir, calmer) sa faim
lakota je najboljši kuhar quand on a faim, on mange de tout