first2 [fə:st] prislov
prvič; najprej, predvsem; prej
first of all predvsem
first and foremost na prvem mestu
first and last brez izjeme
first or last prej ali kasneje
ameriško first off v začetku
first come first served kdor prej pride, prej melje
head first z glavo naprej
Zadetki iskanja
- Fiscellus -ī, m Fiscél, sabinsko gorovje (zdaj Monti della Sibilla ali Monte Fiocello): Varr., Plin., Sil.
- fish1 [fiš] samostalnik
riba; ribe
vulgarno ženski spolni organ
all is fish that comes to our net vse nam lahko koristi
a cool fish hladnokrvnež
to cry stinking fish poniževati se
to drink like a fish piti ko žolna
drunk as a fish pijan ko čep
dull as a fish neumen ko noč
he eats no fish je poštenjak
to feed the fishes imeti morsko bolezen; utoniti
to land the fish doseči svoj cilj
neither fish, flesh or fowl ne tič ne miš
pogovorno to have other fish to fry imeti druge opravke
one must not make fish of the one and flesh of the other ne smemo biti pristranski
a pretty kettle of fish neprijetno presenečenje, zmešnjava, kolobocija
a loose fish razuzdanec
there's as good fish in the sea as ever came out of it glavo pokonci, vse se še lahko uredi; za vsakega človeka se lahko najde nadomestilo
a fish story zlagana povest; bahavo pripovedovanje
a strange (ali odd, queer) fish čudak
to feel like a fish out of water počutiti se ko riba na suhem
mute as a fish molčeč ko riba
salt-water fish morska riba - fistūca (festūca) -ae, f (morda iz *fīgstu-ca: fīgere) orodje za zabijanje kolov ali nabijanje tlaka, zabijač, bet: Ca., tigna fistucis adigere C., Ca., Plin.
- fistula -ae, f
I. cev., tul, poseb. vodna cev (nav. svinčena): Q., Plin. iun., Iust., Front., P. Veg., Pall., in hoc tectum aquam venire oportet per fistulam Varr. Marius fistulas, quibus aqua suppeditabatur Iovis templo, praecidi imperarat Ci., f. ferrea L., vitiato fistula plumbo scinditur O.; occ. požiralnik: Plin.; cevka v želu čebel, muh: Plin.; cevkasta žila v pljučih, ušesih, zobeh: Plin.; luknjica v gobi: Plin.; f. urinae Cels. ali f. urinalis scalnik = kateter; minuitae corporum fistulae Iulianus ap. Aug. znojnice; tudi odprtina, skozi katero kit brizga vodo: Plin. —
II. metaf.
1. votlo trstno steblo: Plin.; meton. iz njega narejene reči, in to:
a) pastirska piščal(ka), trstenica (gr. σύριγξ), narejena iz več trstnih stebel neenake dolžine: Lucr., H., Mart. idr. aut umquam tibi fistula cerā iuncta fuit? V., dispar septenis fistula cannis O., rustica … fistula disparibus paulatim surgit avenis O.
b) pero za pisanje: Pers.
2. bot. trstika, poseb. cevkasta kasija: Vulg.
3. cevkast tvor, pijavka: Ca., Cels., P. Veg., ut … per lumbos fistulae puris erumperint N. gnojne pijavke.
4. čevljarski krivec: sutoriae similis fistula Plin.
5. kot ranocelniško orodje cevka: f. fictilis Cels.; poseb. sečevod: fistulam demittere in iter urinae Cels.
6. f. ferraria Ca. ali f. serrata Plin. nekakšne žrmlje. - fit1 [fit] samostalnik
napad, izbruh, krč; kaprica, muhavost
pogovorno razpoloženje
pogovorno, figurativno to give one a fit presenetiti, razdražiti koga
cold fit mrzlica
by fits (and starts) sunkovito, tu in tam
for a fit nekaj časa
to go into fits dobiti napad; omedleti
to give s.o. fit(s) razkačiti koga
to knock (ali bang, beat, lick) into fits popolnoma premagati
to throw a fit pobesneti, razsrditi se
when the fit was on him kadar je bil dobre volje
if the fit takes me če se mi zahoče
drunken fit pijanost
fit of hysterics histerični napad - fit5 [fit] pridevnik (fitly prislov) (for)
primeren, ustrezen, uporaben, zmožen, sposoben; zdrav; vreden
to feel (ali keep) fit dobro se počutiti
fit to eat užiten
I was fit to die of shame najraje bi se bil v tla udrl od sramu
as fit as a fiddle zdrav ko riba
more than is fit čezmerno, pretirano
I was fit to malo je manjkalo, da nisem
to think fit to odločiti se; raje narediti
to run to be fit to burst teči, dokler nam ne zmanjka sape
pogovorno I laughed fit to burst malo je manjkalo, pa bi bil počil od smeha
not to be fit to ne moči - fix1 [fiks]
1. prehodni glagol (to, on, upon)
pritrditi, prilepiti, pripeti; usmeriti, upreti; nameriti; urediti; določiti; fiksirati, utrditi, utrjevati; organizirati; ustaliti; pripraviti, popraviti; naseliti, nastaniti; uokviriti; spraviti v zadrego; podkupiti
2. neprehodni glagol
otrdeti; nastaniti, namestiti se; odločiti se
ameriško nameravati
ameriško okrasiti se
to fix in one's head (ali memory) zapomniti si
ameriško, sleng to fix o.s. nastaniti se
pogovorno to fix a quarrel poravnati spor - fix on prehodni glagol (ali upon)
usmeriti se; izbrati - fízik physicien moški spol
atomski, jedrski fizik physicien nucléaire (ali de l'atome) - fízika physique ženski spol
atomska, jedrska, nuklearna fizika physique atomique (ali nucléaire) - fižól haricot moški spol
fižol v stročju haricots verts
nakolski fižol haricot(s) grimpant(s) (ali à rames) - flag3 [flæg] samostalnik
zastava; košat pasji rep
black flag piratsko znamenje; piratstvo
flag of distress srajca, ki visi skozi raztrgano obleko; figurativno slab znak
to get one's flag postati admiral
to hang out the white flag vdati se
to hang out the red flag pozvati na boj
to hoist the flag izobesiti zastavo; prevzeti poveljništvo
house flag zastava ladijske družbe
merchant flag zastava trgovske mornarice
to strike (ali lower) the flag spustiti zastavo, priznati poraz
flag station postajališče (samo na znamenje)
yellow flag znamenje, da je na ladji kužna bolezen; karantena
to dip the flag pozdravljati s spuščanjem in dviganjem zastave - flāgitium -iī, n (iz flāgitāre, ne da bi bila pomenska zveza jasna)
1. sramotno dejanje, sramotni pregrešek, podlo dejanje, podlost, zavrženost: Corn., Pr., Ph., Suet. idr. flagitium facere Kom., conficere Ter., nullum iam aliquot annis flagitium exstitit sine te Ci., homo fraternis flagitiis, sororiis stupris … exsanguis Ci., ludos (sacra) flagitio polluere Ci., manifestis in flagiliis tenebitur Ci., intellegitur … imprudente L., imprudente L. Sulla scelera haec et flagitia fieri Ci., flagitia atque facinora S., fl. rei militaris T. ali illa militiae flagitia T. sramotno vedenje, ravnanje v vojni, fl. committere Plin. iun.
2. meton.
a) sramota: opprobramentum aut flagitium Pl., homo frugalissimus te plenum flagitii domum suam invitavit Ci., duorum criminum auctores flagitio deformatos habetis Ci., neque gloriā moveri neque flagitio S., prae esse agro colendo flagitium putas Ci. imaš za sramotno, flagitium est (z ACI) T. šteje se ti v sramoto, fl. effugere Plin. iun.
b) konkr. nesramnež, podlež: flagitium hominis Pl., Catilina omnium facinorum atque flagitiorum (malopridnežev in podležev) catervas circum se habuit S. - flagrō -āre -āvī -ātum (indev. kor. bhleig̑- svetiti se, plamteti; prim. gr. ϑλέγω plamtim, φλόξ plamen, lat. flamma, fulgere, fulgur, fulmen [iz *fulgmen], fraxinus, sl. blesk, bliskati se, stvnem. blic = nem. Blitz)
I. intr.
1. s plamenom goreti, plamteti, plapolati: Iuv., Suet., Amm., Cl., flagrantīs onerarias … videbatis Ci., flagrabat stomacho flamma Lucr., flagrabant ignes O., flagrant altaribus ignes Sil., quae (harenae) ubi flagrare coeperunt Cu. žareti, faex vini siccata per se flagrat Plin., flagrantia cernens corpora cara rogis Val. Fl., urbes igne caelesti flagrasse concesserim T.
2. metaf.
a) lesketati se, iskriti se, bliščati (bleščati) se, žareti: flagrant lumina nymphae O., flagrant ac micant oculi Sen. ph., flagrantis portitor undae Lucan.; z acc.: oculi mite quiddam … flagrantes Sen. ph. nekako milo … žareče.
b) pren. goreti, plamteti, žareti: Italia flagrans bello Ci. Italija, ki gori v vojni, cum omnia bello flagrarent L. ko je povsod plal vojni plamen, flagrante, adhuc … bello T. ker je še povsod plal vojni plamen, ker je še povsod razsajala vojna, uti cuiusque studium … flagrabat S. je plamtelo, flagrante … libertate T. ko je čut za svobodo še plamtel, bil še živ; navdušen biti za kaj, navdan biti s čim: flagrabant vitia libidinis apud illum Ci. v njem so žarele; enalaga: convivia, quae domesticis stupris flagitiisque flagrabunt Ci. pri katerih bo vse žarelo od … ; occ. α) od kake strasti ali za kaj goreti, — vnet biti, navdušen biti za kaj, navdan biti s čim: fl. desiderio, odio, studio dicendi Ci., vir flagrat cupiditate, mater flagrare coepit amentiā, invidiā flagrat ordo animus immortalitatis amore flagravit Ci., recentibus praeceptorum studiis flagrans Ci. ves goreč od vneme za nauke, ki si se jih pravkar navzel, flagrabat domus studio et cupiditate hominum Ci. je bila polna ljudi z gorečo ljubeznijo in željo, fl. pugnandi cupiditate N., cupidine O., ardore coeundi Col. eximio litterarum amore Q., amore audendi Sil., libidinibus in mulieres Suet.; pesn. z acc.: flagrans amor Heben Pr. vneta za … ; z inf. = goreče (živo) želeti: ire in aciem … flagrabant T., flagrant comitari Stat. β) (raz)srditi se: voce ducis flagrant animi Lucan. γ) nadlegovan (mučen) biti (v sl. navadno bolje z act. obratom), trpeti muke zaradi česa, trpeti kaj: fl. infamiā Ci., Suet. ali rumore malo H. na slabem glasu biti, fl. invidiā propter interitum C., Gracchi Ci. hudo osovražen biti, inopiā et cupidinibus S. fr., vitio gentisque suoque O., flagrantia levibus causis praecordia Iuv., curis flagrantia corda Sil. —
II. trans. komu ljubezen vneti do koga: miseram patri flagrabat (po drugih flammabat) Elissam Stat. — Od tod adj. pt. pr. flagrāns -antis, adv. flagranter,
1. goreč, plamteč, vroč: ara, domus O., flagrantem ramum eripit ab igne O., fl. telum V., Sil. blisk, strela, fulmen Varr. Atac. ap. Q., pinus V., canicula H., ruina Sil. gorečega stolpa, lacus sanguine flagrantes Sil., fax flagrantior (pren.) Vell., fax flagrantissima Amm., flagratissimus aestus (pren.) L., aestate flagrantissimā Gell., quae (pars terrae) est solis calore flagrantior Lact.
2. metaf.
a) svetel kot ogenj, bleščeč, žareč, žarek, žaren: Amm., Cl., oculi Ci., O., crinis O., monilia Val. Fl., vultus T., flagrantior aethere lampas Sil. (o soncu); enalaga: sidereo flagrans clipeo V., flagrans oculis T. s plamtečim pogledom.
b) goreč, vroč, žareč: genae V., Val. Fl.; o abstr.: studium, cupiditas Ci., cupiditas flagrantissima Val. Max., cupido flagrantior T., Aur., fl. amor H., Plin. iun., amor flagrans in aliquam T., amor flagrantissimus Val. Max., fl. oscula H., adhuc flagranti crimine comprehendi Cod. I. prav pri dejanju.
c) razburjen, razdražen, razsrjen, strasten, ognjevit, vnet, isker, živ(ahen), hud: multitudo Iudaeorum Ci., flagrans studio laudis Ci., flagrans … Lampadium fit Lucr., fl. tumultus V., comitia Plin., castra, arma, bella Sil., ingenium, pectus Val. Max., animus T. flagrantissimā eo in tempore gratiā Pallas T. v največji, ira flagrantior Ap., societatem alicuius … flagranter desiderare Aug., flagrantius percontans Aug., aviditas flagrantius adolescens Aug., tanto flagrantius amabit Fr., flagrantius exarsere Amm., (Gaium ac Lucium) destinari consules … flagrantissime cupiverat T.; enalaga: flagrantissima flagitia T. silno divje objestnosti. - flake2 [fleik]
1. prehodni glagol
oluskati; cepiti; z luskami pokriti
2. neprehodni glagol
v ploščice, lističe se cepiti; v kosmičih padati
to flake off (ali away) luščiti se - flāmen2 -inis, m (morda iz *flād(s)men, sor. z got. blōtan častiti) posebni svečenik, tj. svečenik posameznega božanstva. Te svečenike je baje uvedel Numa; bilo jih je 15; 3 maiores (patriciji): fl. Diālis Ci., L., O., Suet. za Jupitra, Quirīnālis Ci., L. za Romula, Mārtiālis Val. Max. ali Mārtis L. za Marsa, in 12 minores (plebejci) za nižja božanstva, npr. fl. Carmentae, Flōrae, Pomōnae, Vulcāni idr. Za časa cesarjev so bili tudi flamines za bogove proglašenih cesarjev, npr. fl. Augusti T. fl. Tiberii Suet. Najimenitnejši je bil fl. Dialis, ki je imel več prednosti (liktorja, kurulski stol, s škrlatnim trakom obrobljeno togo (toga praetexta)), a je bil tudi v marsičem vezan. Tako ni smel čez noč ostati izven mesta, ne zajahati konja ne videti oborožene vojske ne človeka pri delu na praznik, tudi ni smel prisegati, ne nositi prstana z vloženimi dragulji. Njegov zakon je moral biti sklenjen po tako zvani konfareaciji (confarreatio) in je bil nerazdružljiv; ob smrti svoje žene se je moral svoji službi odpovedati: Varr., O., Gell. idr. flaminem prodere Ci., capere, inaugurare L., colere Plin. iun. — Flāmen -inis, m Flámen kot priimek Klavdijevega plemena: L.
- flāminius 3 (flāmen 2) posebnega (zlasti Jupitrovega) svečenika, flamenov, flamenski: aedes, lictor P. F. Subst.
1. flāminia -ae, f
a) (sc. domus) dom (hiša) Jupitrovega svečenika: Fabius Pictor ap. Gell.
b) (sc. uxor) žena Jupitrovega svečenika: Hier. (z obl. flaminea).
c) (sc. camilla) pomočnica žene Jupitrovega svečenika: P. F.
2. flāminium ali pravilneje flāmōnium -iī, n (sc. sacerdotium) služba -, dostojanstvo posebnega svečenika, flamenstvo: L., Val. Max., Gell., cuius (Caesaris) … flaminium cur reliquisti? Ci., flamonium Claudiale T., Diale flaminium Suet. — Od tod Flāminius 3 Flamínij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:
1. C. Flāminius Gaj Flaminij; ko je bil l. 232 tr. pl., je bil na njegovo pobudo sprejet predlog zemljiškega zakona, l. 227 je upravljal preturo na Siciliji, l. 223 kot konzul potolkel Insubre ob Adi ter kot cenzor l. 220 zgradil na Marsovem polju Flaminijev cirkus in Flaminijevo cesto iz Rima preko Narnije in Spolecija v Fanum (Fanum). Padel je l. 217 v bitki s Hanibalom ob Trazimenskem jezeru: Ci., N., L., L. epit.
2. njegov istoimeni sin; kot konzul se je l. 187 uspešno bojeval okrog Genove ter l. 181 ustanovil naselbino Akvilejo: L.
3. C. Flam., l. 66 pretor skupaj s Ciceronom: Ci.
4. C. Flam., Katilinov privrženec: S. — Kot adj. Flāminius 3 Flaminijev, flaminijski: circus Flam., ob katerem je bilo tržišče za steklenino, N. ap. Prisc., L., L. epit., Mart., prata Flam. L., via Flam. Ci., L. ali Flam. via O., T., Suet. tudi samo Flaminia -ae, f (sc. via) Mart., Iuv., T. — Od tod zopet adj. Flāminiānus 3 flaminijski: ostenta Ci. - flamma -ae, f (nam. flāma iz *flag(s)mā: flagrāre)
1. plamen, ogenj: illa fl. divinitus extitisse videtur, quae deleret Iovis templum Ci., fl. solis Lucr., sonitu flammae excitatus N., alimenta flammae O., semina flammae O. gorljive, vnetljive snovi, flammā torreri C. flammā cremari V., flammis conflagrare L., flamma corripi L. ali flammis corripi O. (v sl. bolje act.: ogenj objame koga), flammā ferroque absumi L. z ognjem in mečem, vidit … flammis Asiam ferroque cadentem Iuv., rapuit in fomite flammam V. ujel je, flammam opprimere Ci. ali comprescere O., flammam accendere, exsuscitare O. ali excitare Cu., flammam alere O., Q., flammas concipere C., O. vneti se, rapax fl. Sen. tr.; preg.: flamma est fumo proxima Pl. = za neškodljivim začetkom pride pogosto najhujši konec, e flammā petere cibum Ter. iskati si hrano v ognju (v smeteh); kot gr. ἀδύνατον (kaj nemogočega): prius undis flamma (sc. misceatur) Poeta ap. Ci. prej se bo ogenj pomešal z vodo, unda dabit flammas O. ogenj bo buknil iz vode (prim.: flamma fluminibus creari non solita est Lucr.).
2. occ.
a) živ ogorek, plamenica, glavnja: qui P. Lentulo flammam de manibus extorsimus Ci., flammam media ipsa tenebat ingentem V., flammas ad culmina iactant V., in ora viri condidit … flammas O.
b) blisk, strela: trifida fl. O., vindice flammā evertit tecta O., deum genitor rutilas per nubila flammas spargit O.; plameneče zvezde: inter flammas Ci., flammarum tractus V. zvezdni utrinki, polo fixae flammae O.
c) vročina: ora facit rapidae patientia flamae O., temperiemque dedit mixtā cum frigore flammā O.
č) blesk, lesk, svetloba, svit, žar: solis V., flammas minans ensis V. meč, ki se preteč (= strašno) leskeče, galeam flammasque vomens V., a vertice flamma funditur V. žar se izliva, stant lumina flammā V. se bliskajo, se svetijo, rubrā suffusus lumina flammā O., fl. purpurae Plin., poli Val. Fl., radiorum Amm.
3. metaf.
a) plamen, ogenj, žar, gorečnost: belli Ci. ep., vis et quasi flamma oratoris Ci., fl. amoris Ci., in invidiae flammā esse Ci. biti hudo sovražen, scilicet … eam flammam egregiis viris in pectore crescere S. ta silni nagon, animus percepit pectore flammam V. ljubosumnost, ultrix fl. V. maščevalnost, fl. gulae O. žgoča lakota, flammaeque latentis indicium rubor est O. hude vročice; occ. ogenj ljubezni, žar ljubezni, goreča ljubezen: subdita flamma medullis V., flamma per medullas errare visa est O., adsumere flammas, spirare pectore flammas O., in flammas abire O., flammas moveoque feroque O., obscenae procul hinc discedite flammae O., fervida fl. O., flammas concipere Cat. v ljubezni vzplamteti, removere pectore flammas Val. Fl., saevae trahitur dulcedine flammae Val. Fl.; meton. ljubica: digne puer meliore flammā H.
b) poguba, skrajna nevarnost: eriperet ex hac flamma stirpem suam Ci., patriam ex foedissima flamma eripere Ci., templum ex duorum bellorum flamma ferroque servatum Ci., se flammā eripere Ci. obsodbi uiti; meton. kdor pogublja, uničevalec: si illa flamma rei publ. suum tribunatum defenderit Ci. — Kot nom. propr. Flamma -ae, m Flama (Plamen), rimski priimek: T.
Opomba: Star. gen. sg. flammāī: Lucr. - flammeus 3 (flamma)
1. plameneč, ognjen: orbis Acc. fr., zonae Varr. fr., stellae Ci., vis Lucr. (o blisku), lumina V. blisk, apex O., habitus Col. lev (kot ozvezdje), Mart.; meton. (o barvi) ognjeno rdeč, žareč, bleščeč, svetel: corpora Lucr., vestigia Cat., solis nitor Cat., viola Plin., murex Val. Fl., vestimentum P. F.
2. metaf. ognjevit, isker: versus Enn. ap. Non., lumina O. iskre oči, viri Sid. — Od tod subst. flammeum -ī, n
1. ognjeno rdeče: aliquid flammei Sen. ph.
2. bot. = phlox, ognjeno rdeča vijolica, nam neznana rastlina: Plin.
3.
a) (sc. vēlum) ognjeno rdeča ali živo rumena tančica (koprena) Rimljank, poseb. nevest, nevestina tančica M., Cl., nuptialia flammea Plin., lutea fl. Lucan., flammeum capere Cat., flammea sumere Iuv., puellae caput involvere flammeo Petr., velarunt flammea voltus Mart.; pesn.: flammea conterit Iuv. (ona) obrablja tančice za nevesto = pogosto se moži.
b) rdeča zastava, nataknjena na hiši v znamenje, da je v njej svatba: Caecil. fr.