Franja

remontant, e [-mɔ̃tɑ̃, t] adjectif, botanique ki cvete dvakrat vsako leto; populaire krepčilen, poživljajoč; masculin krepčilna pijača

remōtus 3, adv. -ē, gl. removeō.

re-moveō -ēre -mōvī -mōtum (re in movēre) nazaj gibati, nazaj premakniti (premikati), nazaj pomakniti (pomikati), nazaj spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), izločiti (izločevati), spraviti (spravljati) stran, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Pl., Cu., Iust. idr., comas a fronte removere O. pogladiti nazaj, plura clam de medio Ci., hostes a muro N. pognati nazaj, suos C. umakniti, ab exercitu aliquem removere N., Auct. b. Afr. odpoklicati, equos e conspectu removere C., S. dati odpeljati (odvesti), interpretes C. ali ceteros N. veleti, naj odstopijo, arbitris remotis Ci. brez prič, victum removere N. odtegniti, mensas V. vstati izza (od) mize, se removere a conspectu Auct. b. Afr. umakniti se očem; tako tudi: se removere a vulgo et scaenā H.; evfem.: removere aliquem a vitā Lucr. ali samo removere aliquem (npr. adversarium N.) = interficere spraviti s poti, ubiti, umoriti, usmrtiti; metaf.: Pl., S., H. idr., cura removet soporem O., removere aliquem senatu L. ali quaesturā Suet., removere praetorianos Suet. odsloviti, razpustiti, removere aliquem a republicā C. vzeti komu državne pravice; tudi: narediti koga državi neškodljivega: T., a corporis motu non removeri N. ne biti oviran pri (v) … , invidiam a se removere O., removere se a negotiis Ci. ali removere se artibus Ci. umakniti se, dati čemu slovo, removere se talibus a consiliis N. ne spuščati se v … , se a suspicione removere Ci. = suspicionem a se removere Ci., ioco remoto Ci. ep. brez šale, brez heca, šalo na stran, remove istaec! Ci. ap. Suet. pusti to!, si de quincunce remota est uncia H. če se odšteje, če odštejemo. — Od tod adj. pt. pf. remōtus 3 (adv. -ē)

1. (od)daljen, odročen, daleč se nahajajoč: H., Lucr. idr., remotius antrum O., silvestribus ac remotis locis C., loci … remoti a mari Ci., remoti ab oculis Ci., homo ab agro remotissimus Ci. ki se ni čisto nič ukvarjal s poljedelstvom, aliae (sc. stellae) propius a terris, aliae remotius … eadem spatia conficiunt Ci., longe remotissime facta sunt Aug.; z abl.: remoto mari loco Vell., civitatis oculis remotus Suet.
a) subst. n remōtum -ī, n: in remoto Sen. ph. v daljavi.
b) remōta -ōrum, n oddaljeni kraji: remota et avia T. oddaljeni in odročni kraji.

2. metaf.
a) daleč od česa, oddaljen, razlikujoč se, različen, prost, čist, brez česa: H., Lucr. idr., a culpa remotus est Ci., haec ab honestate remota N. zelo nespodobno, prav nič spodobno, vita remota ab honore populari Ci., scientia remota ab iustitiā Ci., sermo a forensi strepitu longe remotissimus Ci., Apulia ab impetu belli remotissima Ci., locus ab arbitris remotus Ci., homo a suspicione remotissimus Ci.
b) nenaklonjen, neprijazen, nasproten, ne vdan, ne predan: a vino, escis Col. ne marati, ne ljubiti, ab inani laude Ci.
c) zavrgljiv, zaničevanja vreden; subst. remōta -ōrum, n = reiecta, reiectanea, reducta, zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): Ci.

Opomba: Skrč. obl.: remōrunt (= removērunt), remōrant (= removerant), remōsse (= removisse).

remplaçant, e [rɑ̃plasɑ̃, t] adjectif namestniški; masculin, féminin namestnik, -ica

instituteur masculin remplaçant pomožni učitelj
se chercher un remplaçant poiskati si namestnika
à titre de remplaçant kot namestnik

rempli, e [rɑ̃pli] adjectif napolnjen, poln, izpolnjen; zgoščen, jedrnat (slog); izvršen, izveden

engagement masculin rempli izpolnjena, izvršena obveznost
jatte féminin remplie de lait latvica mleka
un homme tout rempli de lui-même vase zagledan, napihnjen, nadut človek
être rempli de soi-même biti domišljav, vase zagledan

remuant, e [rəmɥɑ̃, t] adjectif premikajoč se; stalno v gibanju, nemiren (duh), nepokojen

enfant remuant živ, nemiren otrok

rēn, rēnis (tudi riēn, riēnis), m, večinoma le pl. rēnēs (tudi riēnēs) -um, (redkeje -ium), m

1. ledvica, obíst, pl. ledvice, obísti: Pl., H., Plin., Petr. idr., umores, qui ex renibus profunduntur Ci., laborare ex renibus Ci. imeti bolečine v ledvicah, imeti ledvične kamne.

2. meton. ledja, križ: Vulg.

Opomba: Sg. le dvakrat v soobl. rien: Plautus in Satyrione: „Male tibi evenisse video; glaber erat tamquam rien“ Pl. ap. Fest., altera species est generis masculini, quae e litteram ante extremam n servat, ut lien, rien M.

renaissant, e [rənɛsɑ̃, t] adjectif znova se porajajoč: zopet oživljen; renesansen; ki pripada dobi Renesanse

art masculin renaissant (ali: Renaissance) renesansna umetnost
antagonisme masculin renaissant entre les deux Etats na novo oživljeni antagonizem med obema državama

rénal, e, aux [renal, no] adjectif, anatomie ledvičen

calcul masculin rénal ledvični kamen

renchéri, e [rɑ̃šeri] adjectif rezerviran, nadut, omalovažujoč

faire le renchéri odklonilno, omalovažujoče se (za)držati

rēndere^*

A) v. tr. (pres. rēndo)

1. vrniti, vračati:
bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
rendere conto obrazložiti
rendersi conto di qcs. zavedati se česa
rendere grazie zahvaliti se
rendere lode pohvaliti
rendere omaggio, onore pokloniti se
rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
rendere testimonianza pričati

2. prinesti, donašati; biti donosen:
un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
rendere parola per parola dobesedno prevajati
rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

4. narediti, napraviti:
la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
rendere schiavo zasužnjti

5. dihniti:
rendere l'ultimo respiro izdihniti

B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

1. izpasti, izkazati se:
rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

2. pokazati se, postati, postajati:
l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen

rendu, e [rɑ̃dü] adjectif vrnjen; dospel; zelo utrujen; masculin vrnjena roba (blago); familier vrnitev milo za drago

nous voilà rendus dospeli smo
rendu à domicile dostavljen na dom
encore 10 km et nous serons rendus chez nous še 10 km pa bomo doma
compte masculin rendu (računsko) poročilo
c'est un prêté pour un rendu to je milo za drago, šilo za ognjilo

rénégat, e [renega, t] masculin, féminin, religion oseba, ki je zatajila svojo vero; odpadnik, renegat (tudi politique), izdajalec

renfermé, e [rɑ̃fɛrme] adjectif skrit; (vase) zaprt; masculin zatohlost, neprezračenost

caractère masculin renfermé zaprt značaj
haine féminin renfermée skrito, prikrito sovraštvo
sentir le renfermé dišati, zaudarjati po zatohlem

renflé, é [rɑ̃fle] adjectif nabrekel, napihnjen; trebušast (colonne féminin steber)

renfoncé, e [rɑ̃fɔ̃se] adjectif globoko udrt

avoir les yeux renfoncés imeti globoko udrte oči

renforcé, e [rɑ̃fɔrse] adjectif ojačen

bas masculin pluriel renforcés nylon z najlonom ojačene nogavice

renfrogné, e [rɑ̃frɔnje] adjectif čemeren, kislega obraza; namrščen (čelo)

rengagé, e [rɑ̃gaže] adjectif znova vzet v službo, znova angažiran

sous-officier masculin rengagé ponovno angažiran podčastnik; masculin vojak, ki si pogodbeno podaljša vojaško službo

rengorgé, e [rɑ̃gɔrže] adjectif, figuré nadut, domišljav, ošaben, našopirjen, prevzeten