succès [süksɛ] masculin uspeh; vieilli izid
sans succès brez uspeha
succès fou, succès bœuf ogromen uspeh
succès en affaires poslovni uspeh
succès électoral volilni uspeh
succès militaire, sportif vojaški, športni uspeh
chance féminin de succès šansa, upanje na uspeh
homme masculin à succès moški s številnimi uspehi pri ženskah
tentative féminin couronnée de succès z uspehom kronan poskus
avoir du succès (auprès des femmes) imeti uspeh (pri ženskah)
c'est un film à succès to je uspel, uspešen film
son succès est dûà sa persévérance on dolguje svoj uspeh svoji vztrajnosti
obtenir un vif, un brillant succès doživeti velik uspeh
Zadetki iskanja
- success [səksés] samostalnik
uspeh (in v)
(dober, srečen) izid, rezultat; sreča; uspešen človek; stvar, ki uspeva, uspešna stvar; (redko) posledica
with success z uspehom, uspešno
without success brez uspeha, brezuspešno
to achieve success doseči uspeh, biti uspešen
to be a success uspeti, imeti uspeh, obnesti se
he was not a success as doctor kot zdravnik se ni obnesel
to make a success of, to make s.th. a success imeti uspeh pri čem, biti uspešen, uspeti v čem
nothing succeeds like success en uspeh prinese drugega, uspeh rodi uspeh - successful [səksésful] pridevnik (successfully prislov)
uspešen, kronan z uspehom; srečen
a successful experiment uspešen eksperiment
to be successful in doing s.th. uspešno kaj napraviti, imeti uspeh pri čem - sucement [süsmɑ̃] masculin sesanje
sucement du pouce chez les enfants sesanje palca pri otrocih - suchen iskati (nach kaj, polizeilich/steckbrieflich s policijo/tiralico); zu suchen haben: was hast du hier zu suchen? kaj iščeš tu?; sein Heil suchen in der Flucht usw.: poskušati se rešiti (z begom); Hilfe suchen bei iskati pomoč (pri), zateči se po pomoč k; Streit suchen iskati prepir; das Weite suchen pobrisati jo; Vergessen suchen in iskati pozabljenje v; seinesgleichen suchen ne imeti para
- sucula2 -ae, f (morda sor. z lit. sùkti, sukù = sl. sukati, lit. ap-sùkalas tečaj, stožer) neka vlačilna naprava, navijalnik, motovilo, vreteno, križno vreteno, vitel, vitlo: Pl., Ca., Vitr.; vreteno pri stiskalnici: Ca., Dig.
- sudis -is, f (etim. nedognana beseda)
1. krajši kol: Lucan., Plin., Sil. idr., ripa autem erat acutis sudibus praefixis munita C., ibi sudes stipitesque praeacutos defigit C., multae praeustae sudes C., stirpes obruit arvo quadrifidasque sudes V., hastilia virgae fraxineasque optare sudes V.; kot orožje: alii praeacutas sudīs portabant, sudīs, pila … mittere S., non iam … stipitibus duris agitur sudibusve praeustis, sed ferro ancipiti decernunt V., sudem vix osse revellit O., scutumque sudemque is gerat Tib.; (pri L. 40, 6, 6 in 40, 9, 11, najdemo v nekaterih izdajah rudibus nam. sudibus).
2. metaf.
a) ost, konica, bodica, starejše rt, bodec: saxeae sudes Ap., cernis erectas in terga sudes? Iuv., sudes densae Prud. trnje.
b) = sphyraena súdis, vrsta ščuke: Plin. - sūdō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *su̯oidō- in *su̯eides- potiti se; prim. skr. svídyati, svḗdatē poti se, gr. ἱδρώς in ἶδος pôt, znoj, gr. ἱδρώω in ῑ̓δίω potim se, lat. sūdor [iz **su̯oidōs,], let. swiêdri [pl.] pôt, svīdu, svīst, svīstu potiti se, stvnem. sweiz = nem. Schweiß, nem. schwitzen)
I. intr.
1. potiti se, znojiti se: Pl., Varr., Cels., Col., Sen. ph. idr., (sc. Antonius) sudat, pallet Ci., cum Cumis Apollo (Apolonov kip) sudavit Ci., senatui nuntiatum est … deorum sudasse simulacra Ci., hic (sc. equus) vel ad … maxima campi sudabit spatia V. bo poteč se hitel, inlacrimat templis ebur aeraque (bronasti kipi) sudant V. (to je veljalo za neugodno predznamenje), multa tulit fecitque puer, sudavit et alsit H., navis … iuvenum sudantibus acta lacertis O., in montem sudantes conscendimus Petr.
2. metaf.
a) mezeti kaj iz česa, po čem, moker, vlažen biti od česa, kaj kapljati od česa, preplavljen biti s čim, kaj hlapeti, izhlapevati iz česa ipd.; z abl.: Enn. ap. Non., Lucr., Sil., Mart. idr., scuta duo sanguine sudasse L., totiens sudarit sanguine litus? V., sudant humore lacunae V. hlapi se dvigajo iz morskih plitvin, cum humore continuo Cumanus Apollo sudaret Fl.
b) pesn. (o tekočini, vlagi sami) (iz)cediti se, (iz)mezeti iz česa, izločiti (izločati) se, prodreti (prodirati) na dan (plan) iz česa: odorato sudantia ligno balsama V., dulcis odoratis humor sudavit ab uvis Sil., per agros iam sponte sudent inriguae spirantia balsama venae Cl.
3. potiti se, znojiti se = truditi se s čim, ukvarjati se s čim, ubadati se s čim, zelo si prizadevati za kaj, (marljivo) delati na čem, pri čem, (na)mučiti se pri čem, ob čem ipd.: sudabis satis, si … Ter., sudandum est iis pro communibus commodis Ci., vides sudare me iam dudum laborantem Ci. ep., ipsi sudabunt, si di volunt Ci. znojili se bodo = naj se znojijo = vroče jim bo = naj jim bo vroče, quom ille diceret se sine causa sudare Ci. (dvoumno, v pravem in pren. pomenu), has meus ad metas sudet oportet equus Pr., sub ingenti gaudet sudare pharetra Stat., in mancipii redhibitione sudare Q.; pesn. z inf.: ferrea sudant claustra remoliri Stat.; brezos.: ad supervacua sudatur Sen. ph. —
II. trans.
1. izpotiti, izznojiti, poteč se da(ja)ti od (iz) sebe, izločiti (izločati, izločevati): durae quercus sudabunt … mella V., sudata ligno terra O., hae (sc. arbores) balsama sudant Iust., ut … virgulae balsama … sudarent Hier., nemora … ubi tura balsamaque sudantur T., hoc (sc. oleum) tibi sudavit baca Venafri Mart., monstra … credita sunt … in Sardinia scuta duo sanguinem sudasse Val. Max., et (sc. Iesus) sudavit sanguinem Aug. je krvavi pot potil.
2. preznojiti, s potom zmočiti: vestis sudata Q.
3. meton. tako rekoč v potu svojega obraza = s trudom narediti (delati), napraviti, izdelati (izdelovati), opraviti (opravljati), urediti (urejati): proelium Prud.; najpogosteje v pt. pf.: multoque labore Cyclopum sudatum thoraca capit Sil., sudatus labor Sil., zona manibus sudata Serenae Cl. - sue [sju:]
1. prehodni glagol
(ob)tožiti (for zaradi)
sodno preganjati; (redko) zasnubiti; prositi, nadlegovati s prošnjami
2. neprehodni glagol
tožiti, pravdati se (for zaradi)
prositi (to s.o. koga)
to sue s.o. for damages (for breach of promise, for a divorce) tožiti koga za odškodnino (zaradi prelomljene obljube zakona, za razvezo)
to sue at law (sodno) tožiti
to sue for peace (for mercy) prositi za mir (za milost)
to sue out izprositi pri sodišču - Suēbi -ōrum, m Svébi, veliko germansko pleme, ki je sprva naseljevalo obale Baltskega morja, od tod pa se je razširilo oz. je bilo potisnjeno proti jugozahodu do Rena: C., T., Lucan.; sg.
1. Suēbus -ī, m Svéb: Cl.
2. Suēba -ae, f Svébka, Svébinja: C. Od tod
a) adj. α) Suēbus (dvozložno, pri pesnikih tudi trizložno Sŭēbus) 3 svébski: sanguis Pr., crinis Sil. po svebsko nošeni (urejeni). β) Suēbicus 3 svébski (Svébski): mare T.
b) subst. Suēbia -ae, f Svébija, Svébsko, dežela Svébov: T.
Opomba: Starodavniki so poznali le obl. Suēbī; obl. Suēvī najdemo le v rokopisih Cezarjevih del. Ime Suebi je ohranjeno v današnjem Schwaben. - suée [sɥe] féminin, familier znojenje, potenje (od dela); figuré mrzel pot (od strahu ipd.)
prendre une suée oznojiti se (pri delu ipd.)
j'ai aitrapé une bonne suée à transporter cette malle pošteno sem se oznojil, ko sem nosil ta kovček - suer [sɥe] verbe intransitif znojiti se, potiti se; verbe transitif oznojiti, (iz)potiti; figuré izpuhtevati, izžarevati, širiti; familier dišati (quelque chose po čem)
il sue à grosses gouttes pot teče od njega
suer d'angoisse potiti se od strahu, tesnobe
suer du sang krvav pot potiti
suer sang et eau potiti kri in vodo, garati kot črna živina
il a bien sué sur ce travail dobro se je oznojil pri tem delu
suer de fatigue potiti se od utrujenosti
ça me fait suer (familier) tega sem do grla sit
suer un cheval (populaire) oznojiti konja
(populaire) en suer une (za)plesati
(familier) faire suer quelqu'un spraviti koga v nestrpnost, v jezo; nadlegovati, dolgočasiti koga
se faire suer (familier) dolgočasiti se
les murs suent pendant le dégel zidovje se poti v odjugi
cette personne sue l'ennui, l'orgueil ta oseba izpuhteva, izžareva dolgočasje, oholost
ce livre sue le plagiat ta knjiga diši po plagiatu
faire suer des légumes, de la viande odstraniti vodo iz zelenjave, iz mesa s prvim kuhanjem, pečenjem
faire suer les bournous izkoriščati domačo delovno silo v severni Afriki (o evropskih kolonistih) - Suessula -ae, f Svésula, mestece v Kampaniji jugovzhodno od Kapue (zdaj Torre di Sessola pri kraju Castellone), prizorišče bitke l. 342: L. Od tod preb. Suessulānī -ōrum, m Svesulán(c)i: L., Plin.
- suffer [sʌ́fə]
1. prehodni glagol
(pre)trpeti, prenašati; dopuščati dovoliti
zastarelo pustiti, dati (o.s. se)
the criminal suffered death hudodelec je bil usmrčen
how can you suffer him? kako ga morete prenašati?
to suffer a default pravno izgubiti pravdo zaradi neprihoda na sodišče
he suffered them to come dovolil jim je, da so prišli
I cannot suffer such impudence ne morem trpeti take nesramnosti
to suffer heavy losses imeti težke izgube
to suffer fools gladly biti potrpežljiv z norci (bedaki)
to suffer great pain trpeti, prenašati velike bolečine
to suffer thirst trpeti žejo
he suffered himself to be cheated pustil se je oslepariti
2. neprehodni glagol
trpeti (from od, zaradi)
imeti škodo (in v)
trpeti, biti kaznovan, morati plačati (for za kaj)
izgubiti (in v, pri, na; from od, zaradi)
biti usmrčen, pretrpeti (mučeniško) smrt, najti smrt
zastarelo vzdržati, prenašati, trpeti
to suffer acutely hudó trpeti
he is suffering from a bad headache trpi za hudimi glavoboli
you will suffer for it! pogovorno to mi boš plačal! še žal ti bo za to!
the engine suffered severely motor je močno trpel
no one suffered in the accident nihče ni bil poškodovan v nesreči
to suffer on scaffold umreti na morišču
to suffer from stage-fright imeti tremo (pred nastopom na odru)
trade suffers from (under) war trgovina trpi zaradi vojne - suf-ficiō -ere -fēcī -fectum (sub in facere)
I. trans.
1. pravzaprav „dati (dajati) spodaj ali pod“, „podložiti (podlagati)“, od tod kako poslopje podzidati (podzidavati), kaki stavbi narediti (delati) osnovo (temelj, dno), temeljíti, postaviti (postavljati) osnovo (temelj, dno), zače(nja)ti zidavo (zidanje): vix sufficiendo (v novejših izdajah suffulciendo) operi firmum reperiunt solum Cu.; metaf.
a) podbarvati, kot osnovo nanesti (nanašati), da(ja)ti čemu kaj, podpluti: lanam medicamentis quibusdam Ci. ap. Non.; pogosto pt. pf. suffectus 3 podplut: ardentīsque oculos suffecti (sc. angues) sanguine et igni V., suffecta leto lumina Val. Fl. od smrti postajajoče kalne (motne, temneče), maculis suffecta genas Val. Fl., nubes sole suffecta Sen. ph. podplut = presvetljen od sonca.
b) da(ja)ti, poda(ja)ti, (po)nuditi, podeliti (podeljevati): Sil., Iust. idr., ipsa satis tellus … sufficit umorem et gravidas … fruges V., hic (sc. campus) tibi praevalidas olim … sufficiet vitīs V., salices … pastoribus umbram sufficiunt V., ipse pater Danais animos vīrīsque secundas sufficit V., nec contra vīrīs audet Saturnia Iuno sufficere V., quae (sc. nebulae) … altas sufficiunt nubīs Lucr., haec aëra raro sufficiunt nobis Lucr., eos (sc. milites) excursionibus sufficiendo … adsuefecerat sibi potius fidere quam … L. s tem, da jim je omogočal udeležbo pri izpadih (navalih).
2. „potem, pozneje pride(va)ti“, od tod znova (z)rasti, razmnožiti (razmnoževati) se, (raz)ploditi se, naploditi se: aliam ex alia generando suffice prolem V. dopolnjuj s ploditvijo, haud dubium est septimo eosdem (sc. dentes) decidere anno aliosque suffici Plin.; metaf.
a) koga na mesto drugega (npr. umrlega, pregnanega, nezakonito izvoljenega) (iz)voliti ali postaviti (postavljati) za kaj, nadomestno koga (iz)voliti; α) (o volečem ljudstvu in stanovskih kolegih; prim. sub-rogō): ne sufficiatur consul Ci., consul in sufficiendo collega occupatus Ci., ei suffectus est extemplo P. Manlius dictator (za diktatorja) L., suffectus in (sc. demortui consulis) Lucreti locum M. Horatius Pulvillus L., in eius (sc. censoris) locum M. Cornelius suffectus L., nec deinde umquam in demortui locum censor sufficitur L., collegam suffici censori religio erat L., sacerdotes eo anno mortui atque in eorum locum suffecti … L., Hasdrubale imperatore (za poveljnika) suffecto N., Conon Alcibiadi suffectus Iust., Alexandrum in Philippi locum s. Cu., filius Maluginensis patri suffectus T.; poseb. suffectus consul L., Lamp. nadomestno izvoljeni konzul, nadomestni konzul (naspr. consul ordinarius sprva izvoljeni konzul), tako tudi consulatus suffectus Aus. konzulovanje nadomestno izvoljenega konzula (nadomestnega konzula) (naspr. consulatus ordinarius); pren.: ipsae (sc. apes) regem parvosque Quirites sufficiunt V. β) (o dediču): sperante heredem suffici se proximum Ph.
b) kakemu uradu na čelo postaviti (postavljati); od tod subst. pt. pf. suffectus -ī, m (kraljevi) namestnik: Vulg. —
II. intr.
1. (za)dosti biti, (za)dosti velik, zadosti močan (močen) itd. biti, zadostovati, zadoščati, dovolj biti, ustreči, ustrezati, kos biti komu, čemu, dorasel biti komu, čemu, na službo (ponudo, razpolago, voljo) biti komu; abs.: quamquam nec scribae sufficere nec tabulae nomina illorum capere potuerunt Ci., nec iam vires sufficere cuiusquam (sc. dicunt) C., oppidani … non sufficiebant L., non sufficiebant muri L., nec iam sufficiunt V. in že ne vztrajajo (ne prenašajo) več, idque (sc. ferrum) diu … suffecit V., scalis non sufficientibus devoluti Cu., non videntur tempora suffectura Q., imitatio per se ipsa non sufficit Q., pro magistratibus, qui non sufficerent Suet., arma sumere non ante cuiquam moris, quam civitas suffecturum probaverit T. dokler mu ni država potrdila, da je sposoben za orožje; z dat. personae in rei: unde Volscis sufficerent milites L., nec verba loquenti sufficiunt O., paucorum cupiditati … tamen sufficere aliquo modo poterant Ci., nec sufficit umbo ictibus V. ne vzdrži udarcev, solum vix sufficit operi firmo Cu. vzdržuje komaj trdno stavbo, viresque concipit suffecturas oneri Plin., summis operibus suffecturas vires desiderant Q., scholasticis dominis sufficit abunde tantum soli, ut relevare caput possint Plin. iun., sufficere malis Cu., Sen. tr., sufficere omnes obsequio T. da so za izpričevanje (kazanje, dokazovanje) pokorščine (za poklanjanje, počastitev, adoracijo) vsi dovolj dobri; s praep.: nec plebe ad tributum sufficiente L. in ker ljudstvo ni imelo s čim plačevati davkov, in ker ni zmoglo plačevati davkov, ut ne ad vellendum quidem telum sufficeret dextra Cu., ad quod si vires ingenii non sufficerent Q., non suffecturum ducem unum nec exercitum unum adversus quattuor populos L., nec sufficit arbor in ignes O., ergo sufficiam reus in nova crimina semper? O.; brezos.
a) z inf.: sed sufficit dicere „e portu navigavi“ Q., de cuius (sc. domūs) spatio … suffecerit haec retulisse Suet., sufficit in vestras saepe redire manus Mart.
b) s finalnim stavkom: nec quisquam respondeat sufficere, ut … uniforme doceamur T., sufficit, ut exorari te sinas Plin. iun., sufficit, ne ea, quae sunt vera, minuantur Plin. iun.
c) s kondicionalnim stavkom: sufficere tibi debet, si exheredatus a matre quartam partem ab heredibus eius accipias Plin. iun.
2. occ. zmožen biti, (z)moči; z inf.: Aug., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., nec vox antri complerecapacis sufficiens spatium Lucan. - suf-flāmen -inis, n (iz *sub-flāgmen; iz indoev. kor. *bholāg̑- bruno; prim. gr. φάλαγξ bruno, deblo, hlod, tram, ŕkelj (rkèlj), lit. balžíena, balžíenas vzdolžni tram pri brani, let. bàlziêns, bèlziêns opornica pri plugu, stvnem. balco = nem. Balken)
1. kolesna zavora, zavornica, cokla: ipse rotam astringit sufflamine mulio consul Iuv., tardat sufflamine currum Prud.
2. pren. zavora = zapreka, ovira, prepreka: nec res atteritur longo sufflamine litis Iuv. - suf-frāgium -iī, n (ne iz sub in frangō, ampak iz sub in fragor zaradi hreščavega hrupa klicev množice pri glasovanju)
1. glasovanje, od državljanov na volilnih skupščinah in od sodnikov pri (raz)sodbah oddani glas: Fest. idr., sine suffragio populi tamen aedilitatem hic quidem gerit Pl., dum diribentur suffragia Varr., testularum suffragiis e civitate eiectus V. po črepinjski sodbi, s črepinjsko sodbo (gr. ὀστρακισμός), suffragium it per omnes L. vsi glasujejo, ire in suffragium L. ali suffragium inire L. začeti glasovati, in suffragium mittere L. da(ja)ti glasovati, da(ja)ti na glasovanje, in suffragium revocare L. še enkrat pozvati h glasovanju, suffragium ferre Varr., N. glasovati, suffragia in magistratu mandando ac de reo iudicando clam an palam ferri melius esset Ci.; od tod suffragii lator Ci. glasovalec, volilec, suffragii latio L. glasovanje kot pravica, pravica glasovanja; suffragiis tres ex tribus generibus creati sunt Ci., te populus cunctis suffragiis consulem facturus esset Ci. ep., libera si dentur populo suffragia Iuv., candidatum suffragio ornare, suffragio suo adiuvare in petendis honoribus Plin. iun., committere se suffragiis populi Vell., constituitur dux omnium suffragio Iust.; v cesarski dobi = hotenje, hrepenenje, želja ljudstva: suffragiis populi Gell. na občo (vsesplošno) željo, na obče (vsesplošne) prošnje.
2. metaf. glas = sodba: at vero adhibes ioci causā magistrum suffragio tuo et compotorum tuorum rhetorem Ci., concordi suffragio deterrimos necant Plin.; occ.
a) pohvalni glas, glas pohvale, pohvalna sodba, pohvala, pritrdilo, odobravanje, odobritev: quem nemo suffragio putet Ci., supplex populi suffragia capto H., non ego ventosae plebis suffragia venor H., (sc. L. Siccius Dentatus) vel numerosissima suffragia habet Plin., (sc. Zeuxis) magnis suffragiis superatus a Timanthe Plin., cuius suffragio senatus libenter indulgeat Plin. iun., (sc. Gavium Bassum) voto et suffragio prosequor Plin. iun.
b) poznolat. = podpora, pomoč: aetatis suffragio adiuvari Cod. I., procedere temporis suffragium constat Dig.
3. meton.
a) equitum centuriae cum sex suffragiis Ci. šesterica glasujočih viteških centurij.
b) pravica glasovanja: ut populus Romanus suffragio privaretur Ci., edocti populi esse, non senatus ius suffragium, quibus velit, impertire L., si suffragium detur L., non enim … viritim suffragium … promisce omnibus datum est; sed gradus facti, ut neque exclusus quisquam suffragio videretur et … L., antea sine suffragio habuerant civitatem L., si militaris suffragii res esset L. ko bi imela vojska pravico glasovanja, temptavit suffragia populo reddere Suet. volilno pravico. - suf-fringō -ere (-frēgī -frāctum) (sub in frangere) komu ude (za kazen) (po)lomiti, zlomiti (zlamljati), spodaj razbi(ja)ti: alicui talos Pl., crura quidem vobis nemo suffringet Ci., iis (sc. canibus) crura suffringantur Ci., suffringere alicui crura (namreč pri križanju) Aur., ossa eius (sc. Christi) Lact.
- suffugium -iī, n (suffugere)
1. pribežališče, zatočišče, zavetišče, skrivališče, zavetje, zakotje: id plurimis et adminiculum et suffugium erat Cu., sanguine barbarorum modico ob propinqua suffugia T.; s subjektnim gen.: suffugia Garamantum T. pri Garamantih, v deželi Garamantov; z objektnim gen.: nullum in proximo suffugium aut imbris aut solis Plin. iun. zatočišče pred … , nec aliud infantibus ferarum imbriumque suffugium T. zatočišče (zavetje) pred zverinami (divjimi živalmi) in plohami, subterraneos specus aperire … suffugium hiemi[s] T. pribežališče za (pred) zimo; z adversus: non suffugia adversus perpetuum caeli rigorem Sen. ph.
2. metaf. zavetje, bran, branilo, varovalo, pomagalo, obramba, zaščita, varstvo: effugeret segnem mortem, dum suffugium esset T.; s subjektnim gen.: anfractus suffugia sunt infirmitatis Q.; z objektnim gen.: quod unum urgentium malorum (zoper … ) suffugium in tempus erat T., nec ullum pestis extremae suffugium Ap. - Suillius 3 Suílij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta:
1. P. Suillius Publij Suilij, Germanikov kvestor v Germaniji, l. 24 po Kr. poslan v izgnanstvo, ker se je pustil podkupiti. V Rim se je vrnil za časa cesarja Klavdija; tu se je ukvarjal s koristolovskim ovajanjem in obtoževanjem uglednih in poštenih posameznikov. Zaradi tega in zaradi nepravilnosti pri upravljanju province Azija (greh iz preteklosti) ga je cesar Nero(n) l. 58 po Kr. dal ponovno izgnati: T.
2. M. Suillius Mark Suilij, sin prejšnjega, konzul l. 50 po Kr., okrog l. 58 po Kr. obtožen izsiljevanja, vendar ga je sam Nero(n) oprostil obtožbe: T.