Franja

persuadere^*

A) v. tr. (pres. persuado)

1. prepričati:
persuadere qcn. di qcs. koga o čem prepričati

2. zadovoljiti, zadovoljevati; ugajati, biti všeč:
uno spettacolo che non mi ha proprio persuaso predstava, ki mi ni bila posebno všeč

B) ➞ persuadersi v. rifl. (pres. mi persuado) prepričati se; verjeti

persuadir pregovoriti, prepričati, prigovarjati, pripraviti (koga) do; svetovati

persuadir a hacer a/c koga do česa pripraviti
dejarse persuadir dati se pregovoriti
persuadirse (de) prepričati se (o)

perujski pridevnik
(o Peruju in Perujcih) ▸ peruiPovezane iztočnice: perujski novi sol

per-ūrō -ere -ūssī -ūstum (per in ūrere)

1. docela (povsem, čisto, dokonca) zaž(i)gati, pož(i)gati: p., quidquid attigerat Cu., vas Plin., agrum L. požigati po deželi, ossa perusta lacrimis spargere O., zona perusta Lucan. vroči pas; (o mrazu) (o)smoditi: Ca., Col., terra perusta gelu O.; (o ranah): colla perusta (sc. boum) O. otisnjeni, otiščani, ožuljeni, vneti, perustus funibus latus H. raztepen, razbit.

2. metaf. (o žeji, vročici) žgati, peči, mučiti: sitis saucios perurebat Cu. pekoča žeja je mučila ranjence, perustus ardentissimā febre Plin. iun.; pren. (raz)netiti, razpaliti (razpalj(ev)ati), razvne(ma)ti, podž(i)gati, spodbuditi (spodbujati): perurimur aestu (sc. amoris) O., homo perustus inani gloriā Ci. gineč od praznega (puhlega) slavohlepja; occ. (raz)jeziti, (raz)srditi: Cat., Sen. ph.

per-vehō -ere -vexī -vectum (per in vehere)

I.

1. skozi peljati, prepelja(va)ti, prevažati: commeatibus pervehendis patet iter L.

2. pass. peljati (voziti) se, voziti (prevažati) se po čem, skozi kaj: freto Siciliae pervehitur C.; z acc.: lacūs et Oceanum usque ad Amisiam flumen secundā navigatione T., volucri litora classe Sil. —

II.

1. pripeljati, privesti, dovesti: equus, qui me strenue pervexit Ap., Drusi corpus Romam Suet., virgines et sacra imposita omisso coepto itinere Caere oppidum pervexit L.; metaf.: aliquem in caelum p. (o slavi) Cu.

2. pass. pripeljati se, prijezditi, priti kam: usque ad oppidum Enn. fr., cito passu ad litora Sil., in Africam Vell., Thurios in Italiam pervectus N., Chalcidem L., cum classe … freto Siciliae (preko sicilskega preliva) C.; metaf.: ad exitūs optatos Ci. dospeti.

per-veniō -īre -vēnī -ventum (per in venīre)

1. do cilja dospe(va)ti, do cilja priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti: Q., Plin. idr., domum C., nando in tutum N., ad tumulum, ad regem O., ad portam Ci., quo ire intenderant, perventum est S.

2. metaf.
a) priti (prihajati) do česa, doseči (dosegati), dobi(va)ti kaj: ad principatum N., in senatum S. doseči senatorsko čast, ad septuagesimum regni annum Ci. doživeti, p. in amicitiam alicuius N. s(po)prijateljiti se s kom, in affinitatem p. alicuius N. priti v svaštvo (sorodstvo) s kom, in odium alicuius N. sovraštvo si nakopati, p. in claritudinem S. zasloveti; (v govoru) pri(haja)ti do česa: ad illa opprobria N., ad hunc locum C.
b) (o stvareh) priti kam, preiti na koga, kam: Varr., imperium pervenit ad ignaros S., pecunia ad Verrem p. Ci. je pripadel Veru, je prišel v Verove roke, annona ad denarios L pervenerat C. cena žita je poskočila, ira in rabiem pervenerat Cu. jeza je vzkipela do besnosti, je prešla (se je sprevrgla) v bes, p. ad aures alicuius N. priti komu na uho; tudi s samim acc.: verba aures non pervenientia nostras O.
c) spadati k čemu: L., Pl.

Opomba: Cj. pr. pervenat: Pl., pervenant: Pl.; fut. pervenibunt: Pomp.; inf. pervenirier: Ter.

per-vēstīgō -āre -āvī -ātum (per in vēstīgāre)

1. (o pseh) (za)slediti (zasledovati), preslediti (presledovati), prečkati sled: quo posteaquam venerunt, mirandum in modum — canes venaticos diceres — ita odorabantur omnia et pervestigabant ut … Ci., nosse regiones, intra quas venere et pervestiges quod quaeras Ci.

2. metaf. (za)slediti (zasledovati) = razisk(ov)ati: p. et cognoscere Ci., sacrilegium L., p., ubi sit illaec Pl.

per-vulgō (stlat. per-volgō) -āre -āvī -ātum

1. razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), oklic(ev)ati: edictum totā provinciā C., tabulas Ci., Hirtium Ci. izdati.

2. na razpolago da(ja)ti: operam suam p. et communicare Ci.; occ. p. se (o vlačugah, prostitutkah) nastaviti (nastavljati) se, proda(ja)ti se (svoje telo): Ci.

3. kak kraj obisk(ov)ati, kje pohajati, iti (hoditi) skozi kaj, prehoditi (prehajati), pogosto prepotovati: quo solis pervulgant lumina caelum Lucr., litus pervolgans furor Pac. fr. — Od tod adj. pt. pf. pervulgātus 3, adv. -ē

1. zelo znan, splošno znan, zelo razširjen, slovit, razvpit, proslul: nomina H., ista maledicta pervulgata in omnes Ci.

2. (zelo) navaden, preprost, kot adv. = po (v) splošni rabi, po splošnem običaju, (po) prostaško, v navadnem (običajnem) pomenu: consolatio Ci., pervulgatissima verborum dignitas Corn., aliquid de rebus pervulgatioribus fingendum esse Ap., quod videtur novius pervulgatiusque esse Gell., pervulgate magis quam inscite locutus est Gell., „candenti“ dixit pervulgate et improprie pro ferventi favillā Gell.

perzijska muca stalna zveza
(o pasmi mačk) ▸ perzsamacska
Tudi v dnevni sobi ni nikogar, samo družinska perzijska muca se v fotelju leno preteguje. ▸ A nappaliban sincs senki, csak a család perzsamacskája nyújtózkodik lustán a fotelben.

perzijski pridevnik
1. tudi v zgodovinskem kontekstu (o Perziji in Perzijcih) ▸ perzsaLetos poleti sta raziskovala Iran in perzijsko kulturo. ▸ Ezen a nyáron Iránt és a perzsa kultúrát tanulmányozták.

2. (o jeziku) ▸ perzsa

perzijski maček stalna zveza
(o pasmi mačk) ▸ perzsamacska

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

pések arena f

kup peska montón m de arena
ledvični (žolčni) pesek (med) arenilla f renal (biliar)
živ pesek arena movediza
nasuti peska v oči komu (fig) deslumbrar a alg, meter a alg los dedos por los ojos, engañar a alg con falsas apariencias, embaucar a alg
nasesti na pesek (o ladji) encallar
posuti s peskom enarenar
zidati na pesek (fig) edificar sobre (ali fundar en) arena

pesen pridevnik
1. (o rastlini) ▸ céklaSopomenke: pesin

2. (o hrani iz pese) ▸ céklaSopomenke: pesin

pesimistično prislov
(negativno) ▸ pesszimistán, pesszimisztikusanNa življenje gleda pesimistično, jaz pa gledam optimistično. ▸ Ő pesszimistán tekint az életre, én pedig optimista módon.
Največkrat so pesimistično razpoloženi in razmišljajo negativno. ▸ A legtöbbször pesszimista beállítottságúak, és negatívan gondolkodnak.

pesin pridevnik
1. (o hrani iz pese) ▸ céklaNamesto toplega čaja spijemo kozarec sveže stisnjenega pesinega soka, ki tudi zelo hitro pomaga. ▸ Forró tea helyett igyon egy pohár frissen facsart céklalevet, ami szintén nagyon gyorsan segít.
Sopomenke: pesen

2. (o rastlini) ▸ cékla Pesini listi so prijetno nadomestilo ali različica za špinačo. ▸ A céklalevelek jól pótolják vagy helyettesítik a spenótot.
Sopomenke: pesen

pésništvo poésie ženski spol , art moški spol poétique, poétique ženski spol

nauk o pesništvu poétique ženski spol

pēstis -is, f

1. kuga, kužna bolezen, meton. nezdravo vreme: ibes avertunt pestem ab Aegypto Ci., pecudum pestes V., morbi ac pestes Col., pestem eam arcere L.

2. metaf. poguba, pogibel, gonoba, uničenje, pogubljenje, pogin, nesreča: Pl., Enn. fr., O., Lucan., Sen. ph. idr., praemia in pestem convortere S., pestem in aliquem machinari Ci., alii alia peste absumpti sunt L., servatae a peste (požig, ogenj) carinae V., belli p. V., textilis Ci. poet. (o oblačilu, omočenem in zastrupljenem z Nesovo krvjo).

3. meton. (o človeku) kuga, hudoba, hudobnež, pokvarjenec, poguba: pestis adulescentium Ter., eum esse exitium Troiae, pestem Pergamo Enn. fr., post abitum huius importunissimae pestis Ci., p. patriae Ci. (o Klodiju).

peščen pridevnik
1. (o pesku) ▸ homok-, homokosPovezane iztočnice: peščena ura, peščeni vihar, peščena nevihta, peščena plaža, peščena obala, peščena kopel, peščena tla, peščena zemlja, peščena prst, peščeni lapor, peščeno morje, peščeni filter, peščeno igrišče, peščeni grad

2. (o barvi) ▸ homok- Peščeni odtenki se zelo lepo podajo k živahno rdeči barvi. ▸ A homokárnyalatok nagyon jól illenek az élénkpiros színhez. Peščene lase mu je mama z dlanmi gladila h glavi. ▸ Az anyja a kezével simította a fejére a homokszínű haját.

peščena kopel stalna zveza
(o negi) ▸ homokfürdő