Franja

venir* [vənir] verbe intransitif priti, prihajati; segati do

ne pas venir ne priti, izostati
venir en courant priteči
venir en voiture pripeljati se
venir voir quelqu'un obiskati koga
faire venir le médecin poklicati zdravnika
faire venir quelque chose naročiti si kaj
venir chercher quelque chose, quelqu'un priti po kaj, po koga
l'année qui vient prihodnje leto
les générations à venir bodoče generacije
il vient d'arriver pravkar je dospel
vient de paraître pravkar izšlo
s'il venait à pleuvoir če bi slučajno deževalo
il me vient à l'épaule on mi sega do rame
venir à bout de uspeti, triumfirati nad
venir à son but doseči svoj cilj
venir à bien posrečiti se, uspeti, dobro se končati
en venir aux mains spopasti se, spoprijeti se, stepsti se
en venir à bout de quelqu'un hitro opraviti s kom
venir à point ravno prav priti
en venir là odločiti se za to
en venir à la force uporabiti silo
venir au monde; au jour priti na svet, zagledati luč sveta, roditi se
venir à l'esprit; à l'idée priti na misel
venir à rien propasti, propadati
en venir à priti do
ou en voulez-vous venir? na kaj merite? kaj pravzaprav hočete (reči)?
laisser venir čakati, ne da bi se mudilo kaj ukreniti
voir venir čakati, preden kaj ukrenemo; uganiti namere
ne faire qu'aller et venir neprestano hoditi sem in tja; odpotovati pogosto za krajši čas
se faire bien venir (de) pridobiti si naklonjenost, priljubiti se (pri)

venire^*

A) v. tr. (pres. vēngo)

1. priti, prihajati:
venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
venire accanto, vicino približati se
venire di corsa priteči
venire dentro vstopiti
venire fuori iziti, biti objavljen
venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)

2. priti, prispeti:
venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
venire in fama zasloveti
venire ai ferri corti skočiti si v lase
venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
venire a morte umreti
venire a noia zdolgočasiti
venire in odio zasovražiti
venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
venire al sangue krvavo se spopasti
venire a sapere zvedeti kaj

3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
venire dal niente ekst. začeti iz niča

4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
venire al mondo roditi se
venire su rasti, razvijati se

5. iziti se; biti; stati:
venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
quanto viene? koliko stane?

6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
a venire prihodnji, bodoči
di là da venire daljni
appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec

7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)

8. pripadati, pritikati

9.
venire giù pasti, padati
venire meno omedleti; odpovedati

10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo

11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
viene lodata da tutti vsi jo hvalijo

B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi

C) m
andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja

vēnor -ārī -ātus sum (iz indoev. kor. *u̯ei̯(H)- odpraviti se, nameniti se; preganjati, zasledovati, stremeti za čim; prim. skr. véti, váyati stremi, zasleduje, pra-vayanaḥ za priganjanje služeč, priganjalo, palica za priganjanje, gr. ἴεμαι pomikam se naprej, hitim, zahtevam, stremim, lat. via (morda tudi vīs hočeš in vīs moč, sila), sl. voj, vojak, vojna, lit. výti, vejù loviti, zasledovati, stvnem. weidōn loviti, stvnem. weida lov, paša, nem. Weidmann, Weide)

1. intr. loviti (živali), biti na lovu, imeti lov, iti na lov, hoditi na lov: Pl., Ter., Plin. iun., Val. Fl. idr., ii, qui venari solent Ci., venor pedes (peš) Cu., ire venatum V., L. epit. na lov, venandi et equitandi laus Ci., aluntur venando Mel. živijo od lova, canum alacritas in venando Ci.; pesn. subst. vēnantēs -ntum, m lovci: O., Ph., V., Lucr.; preg.: invitas canes ducere venatum Pl., piscari in aëre, venari in mari Pl. = zastonj se truditi.

2. trans. loviti, goniti: Pl., Plin., Ap., Gell. idr., feras O., Sen. ph., canibus leporem venabere V.; metaf. loviti koga, kaj, stremeti za čim, gnati se za čim, prizadevati si za kaj: pomis viduas venantur avaras H., filia venans viros Ph. nastavljajoča mreže moškim, amicam, amores O., plebis suffragia non venor H., laudem modestiae Corn.

Opomba: Venor v pass. pomenu: Enn. fr., Prisc.

vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
vent alizé pasatni (tropski) veter
vent chargé de neige snežni veter
vent nul brezvetrje
vent de sable peščeni veter (vihar)
coup masculin de vent piš vetra
vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
aux quatre vents povsod, v vse smeri
il fait du vent vetrovno je
avoir bon vent imeti ugoden veter
avoir des vents (médecine) imeti vetrove
avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
aller comme le vent iti hitro
aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
contre vents et marées kljub vsem zaprekam
lâcher un vent prdniti
passer en coup de vent kot veter mimo iti
marcher le nez au vent prodajati zijala
le vent tourne veter se obrača
être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
tourner à tous les vents biti nestanoviten

venter, ventris, m (iz *u̯end-tri, *u̯end-ri ali *u̯ent-ri (oz. *u̯n̥d/t-); prim. vēsīca)

1. trebuh, trup, živòt: Varr., Cels., Col., Plin., Lucr., Sen. ph., Mart. idr., fabā venter inflatur Ci., non latus aut ventrem, sed caput et collum petere Ci.

2. occ.
a) želodec: Pl., Ci., Plin., Iuv., Hier. idr., ventrem fame domare L., inani ventre diem durare H., ut non minus animo quam ventre convivae delectarentur N. nič manj duševno kot telesno, quidquid quaesierat, ventri donabat H. je navadno zažrl; šalj.: hic in ventrem sumpsit confidentiam Pl. se je naužil srčnosti = se je osrčil; meton. želodec, trebuh α) = požrešnost: ventri operam dare Pl. ali oboedire S. ali servire Lact. streči trebuhu, podrejati se trebuhu, ventri donabat avaro H., ventri dediti Aug. β) = požrešnež, požrešen človek, snedež, sneda: vivite, ventres Luc. ap. Non., iste venter Luc. ap. Non. γ) venter Faliscus = nadevani želodec, tlačenka, starejše sežeta klobasa: Varr., Mart.
b) = alvus trebuh, trebušje: fluor ventris Cels., venter profluit, solvitur Cels., venter mollitur Plin., venter movetur Suet., ventrem facere Veg. redno opravljati svojo potrebo, quasi ad ventri solita secedens Aur. kakor da bi šel na svojo potrebo, kakor da bi šel na stranišče.
c) materino telo, maternica: Icti. idr., venter gravis maturo pondere O., homines in ventre necare Iuv.; meton. telesni plod (sad), otrok: ventrem ferre nositi, biti noseča (o ženski): L.; biti breja, nositi (o živali): Varr. idr., tuus venter Pactumeius H., ventri prospicere, venter institutus, exhereditatus Icti.

3. metaf. kaj trebušnatega, trebuh, bočina, vzboklina, izboklina, bok: Pr., Plin., Dig. idr., si paries ventrem faceret Plin. ko bi se bočila, cresceret in ventrem cucumis V. v trebušnat plod, venter lagoenae Iuv., aquae ductūs Vitr. trebuh vodovoda (= del vodovoda, napeljan po dolini med dvema gorskima vznožjema).

ventilō -āre -āvī -ātum (nam. *ventulō iz ventulus; demin. ventus)

1. prevetriti (prevetrovati), prezračiti (prezračevati), postaviti (postavljati) na zrak (veter): oleas Varr., vinum Col., ceram sub divo Plin.

2. (pre)vejati: Aug., Isid., in aëre frumentum Varr., frumenta Plin., P. F., fruges in horreo Col.

3. mahniti (mahati) po zraku, zamahniti (zamahovati) s čim, pahljati, švig(lj)ati s čim, stresti (stresati), potresti (potresati), (za)vihteti kaj: Q., Fr. idr., Venus ventilat facem Pr., ventilat aura comas populeas O. maje listje, aureos identidem manu suā Ap. v roki premetavati zlatnike (zlate), cvenkati (cvenketati) z zlatniki (zlati), dum per (čez) limina te … toga ventilat Mart. te hitro žene; poseb. kot borilni t.t.: arma Mart. vihteti orožje, mahati z orožjem po zraku; tako tudi abs.: quam stultum est, cum signum pugnae acceperis ventilare! Sen. ph., aliud est pugnare, aliud ventilare Sen. rh.; šalj.: ventilare aestivum digitis sudantibus aurum Iuv. vihteti poletni prstan z znojnimi prsti; med. ventilari premetavati se: alio atque alio positum ventilari Sen. ph.

4. pahljati koga, komu hlad: aestuanti tenue ventilat frigus … concubina flabello Mart., ventilat alis Cl., aliquo ventilante cubabat Suet.

5. metaf.
a) lotiti (lotevati) se česa, dotakniti (dotikati) se česa, zagnati (zaganjati) se v kaj: nomen (poštenje) alicuius pro tribunalibus Ap., famam collegae ore maledico Hier.
b) vznemiriti (vznemirjati): vitas insontium pozni Icti.
c) razpravljati o čem, obravnavati kaj, pretresati kaj: quaestionem Icti., sententiam Fr.
d) tako rekoč podpihniti (podpihati, podpihovati), (pod)netiti, zanetiti, razširiti (razširjati): illius linguā quasi flābello seditionis illa tum est egentium contio ventilata Ci.

ventre [vɑ̃trə] masculin trebuh; želodec

j'ai mal au ventre trebuh me boli
j'ai le ventre creux imam prazen želodec, nisem nič jedel
se coucher à plat ventre leči na trebuh
avoir, prendre du ventre dobivati trebuh, imeti trebuh, debeliti se
courir ventre à terre teči z vso hitrostjo, dirjati
à ventre déboutonné čezmerno
rire à ventre déboutonné krohotati se
ne songer qu'à son ventre misliti samo na svoj želodec, na (dobre) jedi
se bourrer le ventre natrpati si želodec
marcher, passer sur le ventre de quelqu'un brezozbirno pregaziti koga
avoir les yeux plus grands que le ventre imeti večje oči kot želodec
ne pas avoir la reconnaissance du ventre ne biti hvaležen za dobljeno hrano
avoir quelque chose dans le ventre (figuré) biti energičen, odločen
je ne sais pas ce qu'il a dans le ventre ne vem, kaj namerava, misli
donner, mettre du cœur au ventre de quelqu'un komu poguma vliti
ventre affamé n'a point d'oreilles (figuré) lačen človek je gluh za še tako lepe besede

*vēnus¹ -ī in -ūs, m (iz *u̯esno-s, *u̯osno-s; prim. skr. vasnáḥ kupna cena, vasnám plačilo, vasnayati (on) baranta, gr. ὦνος kupna cena, nakup, ὠνέομαι (na)kupujem) prodaja; le

1. v acc. vēnum na prodajo (naprodaj), v prodajo v zvezah vēnum dare (prim. vēnum-dō, vēnun-dō in vēn-dō) dati (dajati) naprodaj, postaviti naprodaj, dati (dajati) v prodajo, na prodaj imeti, proda(ja)ti: S., L., Cl.; venum pecus agere Pac. fr., bona venum distrahuntur Gell., eo venum deferre Porph.; venum ire (prim. vēn-eō, īre) „naprodaj iti, priti v prodajo“ = biti naprodaj, proda(ja)ti se: L., Gell.; venum redire Cl., venum tradi Lucan.

2. v dat. vēnō ali vēnuī v (na) prodajo, naprodaj (na prodaj): posita veno irritamenta luxui T. naprodaj postavljena, ei stuprum veno dedisse T. da je prodal, za denar spečal, veno exercere aliquid T. trgovati s čim, tržiti kaj, venui subicere Ap. proda(ja)ti, venui habere Ap. naprodaj imeti.

ver* videti, pogledati, pregledati, preiskati; zaznati, spoznati, opaziti; obiskati; pravo obravnavati

ver una causa obravnavati pravdo
ver las estrellas (pop) vse zvezde videti (od bolečine)
no lo veré yo en mi vida tega ne bom več doživel
lo creo como si lo viera (fig) to verjamem na besedo
hacer ver, dar a ver dati videti, pokazati
ver venir videti prihajati, pričakovati kaj; paziti na, na preži biti
verlas venir kartati
¡te veo (ver)! že vem, kam meriš! sem te že spregledal!
tener que ver con imeti zvezo (posla) z
no tiene nada que ver (con ello) to nima s tem nobene zveze! nič za to!
modo de ver stališče, vidik; pojmovanje
¡a ver! da vidimo! pokazati, prosim!; no, česa ne poveste!
allá veremos bomo že videli
¡ya (lo) veremos! bomo videli! počakajmo! ne mudi se toliko!
sería de ver que bilo bi zanimivo, če
bien se echa de ver que takoj se vidi, da
está por ver je še dvomljivo
¡hay que ver! to je komaj verjetno! čujte, čujte!
¡pues tendría que ver! tega bi se še manjkalo!
sin más ver brez podrobnejše preiskave
verse videti se, po-, pri-kazati se; nahajati se; obiskovati se
me veo obligado a ne morem si kaj, da ne bi ..., prisiljen sem
siento verme en el caso de... žal sem prisiljen ...
siempre se le ve a V. con gusto Vi ste vedno dobrodošli
me veo negro para conseguirlo (fig) to bo trd oreh zame!
¡ya se ve! seveda! vsekakor!
verse pobre reven biti, (nenadoma) obubožati
verse con sniti se s kom, pogovoriti se z; biti v posesti česa
te vas a ver con él lahko boš govoril z njim
va a vérselas sólo con él sam bo z njim opravil
¡habráse visto! je to verjetno! nezaslišano!
véase (más) abajo glej spodaj

véra foi ženski spol , croyance ženski spol (en, dans, à), religion ženski spol , confession ženski spol

krščanska vera religion chrétienne
državna vera religion d'État
kriva vera croyance erronée, hérésie ženski spol, hétérodoxie ženski spol
pasja vera! (kletvica) tonnerre!, fichtre!
prazna, babja vera superstition ženski spol
pri moji veri ma foi, sur ma bonne foi
slepa vera foi du charbonnier, foi aveugle
vera v strahove, prikazni croyance aux revenants
vera v ta svet foi en ce monde
vera v usodo fatalisme moški spol
odpasti od vere, odpovedati se svoji veri renier sa foi, apostasier, être apostat
spremeniti vero, v drugo vero prestopiti changer de religion
na vero dati komu kaj (na upanje) faire crédit à quelqu'un
narediti kaj v dobri veri agir de bonne foi (ali en toute bonne foi)

véra (-e) f

1. religione, fede, confessione:
širiti, učiti, zavračati vero diffondere, insegnare, respingere la religione
nauki, resnice, skrivnosti vere insegnamenti, verità, misteri della fede
zatajiti vero prednikov rinnegare la religione degli avi
državna vera religione di stato
judovska, krščanska, muslimanska vera religione, confessione ebraica (giudea), cristiana, musulmana
rimskokatoliška vera religione cattolica, cattolico romana
kriva vera eresia
prejeti tolažila vere ricevere gli ultimi sacramenti, l'estrema unzione
vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità

2. religione, fede, culto:
svoboda vere libertà di religione
vera v posmrtno življenje fede nella vita ultraterrena

3. (s tradicijo prenašano mnenje o obstoju česa skrivnostnega) credenza:
vera, da črna mačka prinaša nesrečo la credenza per cui un gatto nero porti sfortuna

4. pren. fede, convinzione, convincimento, il credere:
vera v lepšo prihodnost il credere in un avvenire migliore

5. pren. fiducia:
izgubiti vero v zdravnike non aver più fiducia nei medici

6. pren. (skupek načel, naukov) credo

7. rel. (molitev) credo (apostolico)

8. (v medmetni rabi)
vere mi, na mojo vero, pri moji veri sulla fede, in verità
šalj. affè mia, affè di Dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj storiti v dobri veri fare qcs. nella convinzione che
učiti, oznanjati krivo vero sostenere il falso
to je mož vere è una persona degna di fiducia

veranlassen ([veranlaßte] veranlasste, [veranlaßt] veranlasst) poskrbeti za, skrbeti za; sprožiti, dati pobudo za; ukreniti, ukrepati; jemanden veranlassen zu pripraviti do, (überreden) pregovoriti k; narekovati (komu kaj); ich sah mich [veranlaßt] veranlasst moral sem

verantwortlich odgovoren; der verantwortliche Redakteur odgovorni urednik; verantwortlich zeichnen figurativ biti odgovoren (za); prevzeti odgovornost (za); verantwortlich machen (für) kriviti za, pripisovati krivdo (za kaj), pripisovati (komu kaj)

verbeißen^*: sich in etwas verbeißen zagristi se v, držati (kaj) ( tudi figurativ ); Wild die Bäume: obgristi, objedati; sich ein Lächeln verbeißen zadrževati nasmeh, skriti nasmeh

verberō¹ -āre -āvī -ātum (verbera)

1. (pre)bičati, (pre)tepsti, šibati (z bičem, šibo): Pl., Mart., Suet. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare Ci., virgis verberari Ci., aliquem verberatum necare L., ad pulsandos verberandosque homines Ci., piscem ferulā Plin. z udarci mehčati.

2. udariti (udarjati), biti koga, kaj, ob kaj, (pre)tepsti (ne z bičem ali šibo, ampak s kako drugo stvarjo), mahati, udrihniti (udrihati) po kom, čem, zade(va)ti koga, kaj: Ca., Eutr. idr., os Plin. iun. v obraz, os manibus T., eum ense O., aethera alis V., auras ictibus V., centena arbore fluctūs V. s sto vesli udarjati po valovih, Charybdis sidera verbera undā V. „tepe“ = škropi zvezde, se dotika zvezd, Aufidus verberat undas Lucan. tepe valovje, se izliva v valovje, chelyn plectro Sen. tr. prebirati, udarjati, igrati, mihi vox aures verberat Pl. mi bije na ušesa, verberare sulcum tempestatibus Col., verberari sole, imbre, ventis Plin., puppem verberat Eurus Val. Fl., etesiae litus Aegyptium verberant Sen. ph., Iuppiter nive verberat agros Stat., vineae grandine verberatae H. pobiti, stolčeni, sal super id (sc. vulnus) duobus digitis verberatur Cels. se potolče; abs.: caudā verberando excutere cibum Plin. (o ribah); preg.: noli verberare lapidem, ne perdas manum Pl. (o zastonjskem delu); occ. streljati na kaj, obstreljevati kaj: tormentis Mutinam Ci.

3. metaf. (z besedo) bičati, karati, v živo zbosti (zbadati), bridko zade(va)ti, mučiti: me illis quidem haec verberat verbis Pl. (prim.: verbis tamquam flagris verberati Lact.), orator istos verberavit Ci., verberare os alicuius convicio senatūs Ci., matronam contumeliis Petr., me surdum Pl. ali eius aures sermonibus T. mučiti.

Opomba: Star. obl. verberit = verberaverit: Lex ap. Fest.

verbieten^* prepovedati, prepovedovati (sich si), ne dopuščati, ne dopustiti; sich etwas verbieten odklanjati (kaj)

verbitten^*: sich verbitten ne privoliti v, ne dovoliti (si česa), prepovedati si (ich verbitte mir diesen Ton prepovedujem si ta ton) ; odklanjati (kaj)

verbunden zvezan, povezan; verbunden sein mit biti povezan z, vezati (kaj); sehr verbunden sein biti zelo hvaležen

verdanken jemandem etwas dolgovati zahvalo za (kaj komu); figurativ das Leben: dolgovati; zu verdanken haben imeti se zahvaliti (etwas za kaj)

verēcundia -ae, f (verēcundus)

1. boječnost, plašnost, plahost, plahota, plašljivost, bojazen, bojazljivost, skromnost, zadržanost, udržljivost, nežna obzirnost, pozornost: meam stultam verecundiam! Ci., Caesar meam in rogando verecundiam obiurgavit Ci., omissā in id verecundiā L.; s subjektnim gen.: Tironis Ci. ep., oris Suet. plah obraz; z objektnim gen.: Q., verecundia negandi Ci., quo minor sit inter nos huius sermonis verecundia L. da bi bilo med nama pri tem pogovoru manj zadržanosti.

2. occ.
a) spoštovanje, spoštljivost, čaščenje, čislanje, strahospoštovanje, obzirnost, obzir, ozir, oziranje na kaj, upoštevanje česa: maiore verecundiā dicere de aliquo Ci., rex verecundiā victus L., fuit sponsa (sc. tua) apud me eādem … verecundiā L. spoštoval sem jo prav tako, in eam verecundiam adducti sunt, ut … L., esse notae verecundiae Q.; z objektnim gen.: aetatis, legum, rei publicae L., regis Cu. = adversus regem L.
b) sramežljiva bojazen, sramežljivost, občutek sramu, sram: verecundia est quidam vituperationis non iniustae timor Ci.; z objektnim gen.: verecundia turpitudinis Ci., verecundia imperatoris violandi L., verecundia Claudium interpellandi L.; pri spremenjenem subj. z ACI: quae verecundia est, Romani, postulare vos, ut … L. ali vas ni sram zahtevati … , verecundia cepit Romanos Saguntum … sub hostium potestate esse L. Rimljani so se začeli sramovati; verecundiae est z inf. sramuje se, spreneveda se: prandere et cenare in publico verecundiae non erat Val. Max. se niso sprenevedali; z ACI: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. sramovali so se, da …