Franja

Küchlein, Kücken, das, piška, piščanec; das Kücken will klüger sein als die Henne pišče/jajce več od pute ve

kugeln kotaliti (sich se); sich (vor Lachen) kugeln valjati se (od smeha)

Kugeln, das, kotaljenje; es war zum Kugeln človek bi se valjal od smeha

Kuhhaut, die, kravja koža; das geht auf keine Kuhhaut to je pa že od sile

Kùlin bân Kulin ban, bosenski vladar ob koncu 12. in v zač. 13. st.: pričati što od Kulina bana pripovedovati kaj od najstarejših časov, na dolgo in široko; to je bilo za Kulina bana to je bilo v davni preteklosti; Kulinova isprava (19. VIII 1189)

kullern kotaliti se; mit den Augen kullern vrteti oči; sich vor Lachen kullern valjati se od smeha

Kummer, der, (-s, ohne Plural) žalost; figurativ skrbi; Kummer und Sorge žalost in skrbi; Kummer und Not skrbi in težave; Kummer haben imeti skrbi; Kummer machen delati skrbi; seinen Kummer im Alkohol ertränken utapljati skrbi/žalost v alkoholu; aus Kummer od žalosti; jemandem wenig Kummer machen malo skrbeti (koga), biti najmanjša skrb (komu); mein kleinster/geringster Kummer moja zadnja skrb; seinen Kummer abladen olajšati se

Kummerspeck, der, Kummerspeck ansetzen zrediti se od žalosti

kupíti comprar; adquirir

kupiti kaj od koga comprar a/c a alg
kupiti na debelo (na drobno) comprar al por mayor (al por menor)
kupiti na kredit (na račun) comprar a crédito (a cuenta)
kupiti vse vprek comprar en bloque
kupiti iz prve roke comprar de primera mano
kupil sem si klobuk (me) he comprado un sombrero
kupiti pri tvrdki X. comprar en la casa X.
kupiti za gotovino (na obroke, dragó, poceni) comprar al contado (a plazos, caro, barato)
kupiti mačka v vreči (fig) comprar a/c en el arca cerrada, comprar a ciegas
kupiti za kos kruha (fig) comprar por un pedazo de pan

kurator samostalnik
1. (skrbnik umetniških del) ▸ kurátor Kuratorji želijo na ogled postaviti približno 100 od 150 ohranjenih risb, ki so razpršene po različnih svetovnih zbirkah. ▸ A kurátorok célja, hogy a a világ különböző gyűjteményeiben szétszóródott, 150 fennmaradt rajzból körülbelül 100-at bemutassanak.

2. (pravni zastopnik) ▸ kurátor
Stečajno sodišče mora ob uvedbi stečajnega postopka imenovati pooblaščeno osebo (kuratorja) za uveljavljanje zahtevkov iz zavarovalnih pogodb. ▸ A fizetésképtelenségi bíróságnak a fizetésképtelenségi eljárás megindításakor ki kell jelölnie egy, a biztosítási szerződésekből eredő követelések érvényesítésére meghatalmazott személyt (kurátort).

kvadratni meter stalna zveza
(površinska mera) ▸ négyzetméter
Po napovedih naj bi padlo od 40 do 80 litrov dežja na kvadratni meter. ▸ Az előrejelzések szerint négyzetméterenként 40–80 liter eső várható.
Za kvadratni meter travnika so odšteli 25 evrov. ▸ A legelő négyzetméteréért 25 eurót fizettek.

kvalitéta (-e) f

1. (kakovost) qualità:
prehod od kvantitete h kvaliteti passaggio dalla quantità alla qualità

2. (pozitivna lastnost) qualità, dote, vaglia, bontà:
za tako dejanje so potrebne moralne kvalitete per un atto così sono necessarie (grandi) qualità morali
šah. zgubiti, žrtvovati kvaliteto perdere, sacrificare una qualità

3. ekst. pl. kvalitete corredo; numeri:
ima vse kvalitete, ki so potrebne za uspeh ha tutti i numeri per riuscire

4. lingv. qualità (della vocale)

L, l, po stari pisavi I, enajsta črka lat. abecede.

I. Kot kratica L.

1. = Lucius (rim. ime).

2. = lībra (rim. as); od tod IIS, iz česar je nastalo HS = duae librae semis, tj. sestertius, sestertium itd. (prim. S in sēstertius).

3. = līberī.

II. Kot številčno znamenje = 50.

là [la] adverbe tam, tja

de là od tod
là-haut tam zgoraj
là-bas tam doli
là-dessus na to
à quelque temps de là nekaj časa kasneje, potem
d'ici là dotlej
loin de là ma pensée niti ne mislim na to
qu'entendez-vous par là? kaj hočete reči s tem?
jusque-là do tu, doslej
par-là tu, s tem, na ta način
par-ci, par-là tu pa tam, od časa do časa
là là! no, no!
loin de là daleč od tega
ç i et là sem in tja, tu pa tam
être un peu là (populaire) ne biti v strahu, v tesnobi
je n'en suis pas encore là še nisem tako daleč
j'en passe par là ne preostane mi nič drugega
pianter là quelqu'un koga pustiti čakati, pustiti na cedilu
restons-en-là ostanimo pri tem!

Labdacus -ī, m (Λάβδακος) Lábdak, tebanski kralj, Lajev oče, Ojdipov ded, praded Eteokla in Polinejka: Hyg., Sen. tr. Od tod

1. patron. Labdacidēs -ae, m (Λαβδακίδης) Labdakíd, Labdakov sin ali potomec: Sen. tr. (o Laju in Ojdipu), Stat. (o Polinejku); Labdacidae = Tebánci: Stat.

2. adj. Labdacius 3 (Λαβδάκειος) Lábdakov, lábdaški: dux Stat. (o Eteoklu).

Labeātēs -ium (-um), m: L. in Labeātae -ārum, m: Plin. Labeáti, pleme ob makedonsko-ilir(ij)ski meji z glavnim mestom Scodra Skodra (zdaj Skutari, sl. Skader). Od tod adj. Labeātis -idis, f labeátska, Labeátov: terra L., palus (jezero) L.

Laberius 3 Labêrij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. Q. Laberius Durus Kvint Laberij Dur, Cezarjev vojaški tribun, padel v Britaniji: C.

2. Decimus Laberius Decim Labe-rij, rim. vitez in sloveč pisec mimov, Cezarjev sodobnik, rojen okrog l. 106, umrl l. 43: Ci. ep., H., Sen. rh., Suet., Gell., Macr. Od tod adj. Laberiānus 3 Labêrijev: Laberianus ille versus Sen. ph.

Labīcī (z inačico Lavīcī) -ōrum, m Labíki (Lavíki), mestna občina v Laciju med Tuskulom in Prenestom ob severnem obronku Algida, jugovzhodno od Rima blizu današnje Kolone (Colonna): Labicos … comparabunt Ci., Labicos confugisse L., picti scuta Labici V., habiles ad aratra Labici Sil. — Soobl. Labīcum (Lavīcum) -ī, n Labík (Lavík): arva Labici Sil. — Od tod adj. Labīcānus (Lavīcānus) 3 labíški (lavíški): Labicana vicinitas Ci., ager Labicanus L., Plin., via Labicana L. pot, ki vodi iz Rima preko Labika v Benevent, Lavicana humus Mart. (ki meri Lāvīcāna); subst.
a) Labīcānum (Lavīcānum) -ī, n α) Labiško (ozemlje), Labičansko: habuit … fundum in Labicano Ci. β) podeželsko posestvo pri Labiku: Suet.
b) Labīcānī (Lavīcānī) -ōrum, m Labičani, preb. Labika: nuntiabant legati Labicanos arma cepisse L.

Labiēnus -ī, m (labium) Labién = Ustnati, priimek Atijevega rodu. Najbolj znana sta:

1. T. Attius Labienus Tit Atij Labien, tr. pl. l. 63, Cezarjev legat v Galiji, l. 50 namestnik v Tostranski Galiji (Gallia togāta). L. 49 je prestopil k Pompeju, se boril pri Farzalu in Tapsu ter padel l. 45 pri Mundi: Ci., C., Hirt. Od tod adj. Labiēniānus 3 Labiénov: milites Auct. b. Afr.

2. T. Attius Labienus, zajedljiv govornik (zato so ga porogljivo imenovali Fabbienus Fabién = Besnež), vnet republikanec, v pisani in govorjeni besedi hud Avgustov nasprotnik: Sen. rh., Q., Suet.

labor² (starejše labōs) -oris, m (labāre) „omahovanje pod bremenom“, od tod

1. abstr. delo = delovanje, napor, trud, prizadevanje: laborem capere, suscipere, subire, sustinere Ci. ali laborem sumere C. naprtiti si delo (kakor kako breme), delo nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, naložiti si, labores adire N., V. lotiti se, labores tolerare, pati S., labores ferre N., C., laborem consumere in re Ci. uporabiti trud = truditi se, prizadevati si za kaj, laborem sibi sumere et alteri imponere C. naprtiti, naložiti (nalagati), succumbere labori Ci., C. o(b)nemoči pod delom, delu ne biti kos, laboret industria N. velik trud, cum labore Ci. s trudom, trudoma, težko, multo labore Ci., summo cum labore Ci., nullo labore, sine ullo labore Ci. brez truda (težav), perpetuo suo labore C. ko se je moral sam neprenehoma truditi, per laborem S. z naporom, naporno, (mnogo) trpeč, l. corporis Ci. telesni napor, telesno trpljenje, l. animi Ci., N. duševni napor, l. militiae Ci. vojni (vojaški) napor, l. Isthmius H. borba na istmijskih igrah; labor est z inf.: L., Plin., Fl. velika zadeva je (za koga), težko (težavno, trudapolno, naporno) je: res erat multae operae ac laboris C. zadeva je stala mnogo truda in napora, je bila zelo utrudljiva in naporna; meton.
a) delavnost, prizadevnost, trudoljubnost, telesna moč (jakost), vztrajnost: magni formica laboris H. zelo delavna, nadvse marljiva, iumenta summi laboris C. zelo vztrajna, homo magni laboris summaeque industriae Ci. vztrajno delaven in zelo podjeten človek.
b) utrudljivo dejanje, delo (zlasti vojaško oz. vojno): Herculeus l. H., sed te iam ferre Herculi (dat.) labos est Cat., belli labores V. junaška dela, rei militaris l. N. dejanja v vojni.
c) konkr. (dokončano) delo = opus izdelek, pridelek, pritrudek: multorum mentium labor C., operum laborem V. stavbo, labor anni V. s trudom pridelani letni pridelki, labores boum V. (prim. facta boum, facta hominum V. po Hom. ἔργα βοῶν, ἔργα ἀνϑρώπων) obdelano polje, Iliadumque labor, vestes V. umetelno (žensko) delo, umetelna obleka.

2. težava = muka, nadloga, trpljenje, trpež, sila, nuja, bol(est), bolečina, bolezen: labores homini eveniunt Pl., Troiae supremum audire laborem, Iliacos audire labores V. trpljenje, multis perfunctus laboribus N. po mnogih prestanih nezgodah; od tod: lunae labores V. mesečev(i) mrk(i), labores solis V. trudapoln (naporen) sončni tek, včasih tudi = sončni mrk(i), Lucinae experta labores V. porodne težave (gl. Lūcīna); v pomenu telesna bol(est), bolečina: cor de labore pectus tundit Pl.; v pomenu duševna bol(est), bolečina, toga, tožnost: quamquam ibi animo labos grandis capitur Pl., verum ex eo misera quam capit laborem! Ter.; v pomenu bolezen: valetudo decrescit, accrescit labor Pl., praesens fortuna laborum V. krepko zdravilo zoper bolezni, mox et frumentis labor additus, ut mala culmos esset robigo V., l. nervorum Vitr. bolezen živcev, annuus earum (apum) labor est initio veris Col. — Pooseb. Labōs -ōris, m Lábor = Trud, Trpež, podzemeljsko božanstvo: V.

3. težeče breme, teža: saxa si sint in locis tectis, sustinent laborem Vitr. prenesejo težo, so trpežni, hi (lapides) laborem quoque tolerunt Plin.

Opomba: Starejša soobl. labōs tudi pri Ter., Luc., Pac. et Varr. ap. Non., S. fr., Val. Fl., Plin. in poznih piscih.