Franja

mêja (državna, deželna) frontier, border; (ločnica) boundary (-line); (mejno področje) borders pl, confines pl; figurativno limit, (skrajni konec) extreme point; (rob) edge, verge, skirt

na mêji on the frontier
onkraj mêje beyond the frontier, (v tujini) abroad
v mêjah (česa) within the borders (ali limits) (of something)
do (neke) gotove mêje to a certain extent, to some extent, up to a point
mestne mêje city boundaries pl
starostna mêja age limit
živa mêja hedge, hedgerow, quickset hedge
določitev mêje demarcation; delimitation
kršitev mêje violation of the frontier
prestopitev mêje frontier-crossing
mêja, ki se ne sme prestopiti figurativno pogovorno deadline
prekoračiti, prestopiti mêjo to cross the frontier, (figurativno) to exceed the limit (ali permission)
postaviti mêjo, mêje to put (ali to set) bounds to, to limit
začrtati mêjo to draw a boundary
določiti mêjo to determine (ali to set, to fix) a boundary
vse ima svoje mêje there is a limit to everything, we must draw the line somewhere
ne poznati mêje (figurativno) to know no bounds
njegova hvaležnost (njegovo začudenje) ni poznala mêjá his gratitude (his surprise) knew no bounds
to presega vse mêje that passes all bounds
moje potrpljenje je skoraj doseglo svojo mêjo I have almost reached the limit of my patience
držati v mêjah to keep within bounds, to check, to restrain
tvoriti mêjo čemu to form the boundary of something

mejor bolje, najbolje; rajši, prej

mejor dicho, por mejor decir bolje rečeno, pravzaprav
mejor que mejor tako je bolje; toliko bolje
a lo mejor no venga morda ne pride
a caal mejor za stavo
lo mejor posible kar najbolje
cuonto antes mejor čim prej, tem bolje
tanto mejor tem bolje
¡mejor! toliko bolje
estar mejor bolje se počutiti
está mejor bolje mu gre
mejor quiero morir que... rajši umrem, kot da ...
de mejor en mejor vedno bolje
lo que mejor le plazca čisto po vaši volji

mélancolie [-lɑ̃kɔli] féminin otožnost, potrtost, melanholija, melanboličnost

avoir un accès de mélancolie nenadoma postati otožen
ne pas engendrer la mélancolie biti vesel
se laisser aller à la mélancolie preda(ja)ti, prepustiti se otožnosti
tomber, sombrer dans la mélancolie postati melanholičen, otožen

melden javiti, sporočiti, javljati, sporočati; Nachrichten: pošiljati, poslati; polizeilich: prijaviti (sich se); beim Kartenspiel: napovedati; sich melden oglasiti se, oglašati se, figurativ Alter, Beschwerden: oglašati se; sich zum Wort melden zaprositi za besedo, prijaviti se k razpravi; sich krank/gesund melden nastopiti/zaključiti bolniško; nichts/nicht viel zu melden haben ne imeti (nobene) besede

mêler [mɛle] verbe transitif mešati, pomešati, zmešati (avec s); spraviti v nered; rezati (vino); figuré spojiti (à z); zaplesti (dans quelque chose v kaj)

se mêler (z)mešati se; udeležiti se, biti zraven (à quelque chose pri čem); brigati se, skrbeti (de quelque chose za kaj); péjoratif vtikati svoj nos (de quelque chose v kaj); ukvarjati se (de quelque chose s čim); baviti se; križati se (rase)
mêler quelqu'un à une affaire zaplesti koga v afero
mêler les cartes mešati karte, figuré povzročiti zmedo
mêler de l'eau et du vin mešati vodo z vinom
se mêler des affaires des autres, d'autrui vmešavati se v tuje zadeve
se mêler à la foule, au cortège pomešati se med množico, v sprevod
ne pas se mêler de quelque chose ne se vtikati v kaj
je ne m'en mêle pas za to se ne brigam
de quoi vous mêlez-vous? kaj vas to briga?
mêlez-vous de vos affaires, de ce qui vous regarde! brigajte se za svoje stvari, za to, kar se vas tiče!
il se mêle de tout v vse se vtika
le diable s'en mêle to ne gre (čisto) prav
depuis quand se mêle-t-il d'apprendre le chinois? kdaj mu je prišlo na um, da bi se učil kitajščine?
se mêler à la conversation, à la querelle poseči v pogovor, v prepir

mella ženski spol škrbina na nožu, meču ipd.; škrbina, (zobna) vrzel; vtis, učinek; oškodovanje, škoda

hacer mella napraviti vtis, ganiti
no hacer mella (en) nobene škode ne narediti; nobene pozornosti ne vzbuditi

mellīgō -inis, f (mel)

1. čebelji vosek, (čebelji) zamaz (zamazilo): Plin.

2. še ne dozorel grozdni sok: Plin.

melt² [melt]

1. neprehodni glagol
topiti se, raztopiti se, taliti se; stapljati se (into)
figurativno otajati se, omehčati se (srce); prelivati se(barve, robovi)

2. prehodni glagol
topiti taliti
figurativno omehčati, otajati, ganiti

to melt in one's mouth topiti se v ustih (jed)
he looks as if butter would not melt in his mouth videti je, kakor da ne bi znal do pet šteti
to melt into tears topiti se v solzah, točiti solze
in the melting mood raznežen

même [mɛm] adjectif sam

le, la même isti (isto), ista
moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
ici même prav tu
même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
à même neposredno, naravnost iz
aujourd'hui même še danes, že danes
avant même que še preden
de même (que) prav tako (kot)
du même nom istoimenski
de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
pas même niti ne
quand même kljub temu, vseeno; celó če
pour la même raison iz istega razloga
une seule et même personne ena in ista oseba
en même temps istočasno, hkrati
au même titre z isto pravico
tout de même vendarle, kljub temu
coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
faire de même napraviti enako, prav tako
feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
payer de même monnaie vrniti milo za drago
cela revient au même to pride na isto
(populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!

mémoire¹ [memwar] féminin spomin

à la mémoire de quelqu'un v spomin na koga
de mémoire iz glave, na pamet, po spominu
de mémoire d'hommes od nekdaj, kar ljudje pomnijo
en mémoire de quelque chose v spomin na kaj
manque masculin de mémoire pozabljivost
mémoire artificielle opora spominu, familier oslovski most
mémoire de lièvre slab spomin, spomin kot sito
mémoire locale, des lieux krajevni spomin
n'avoir auczme mémoire ničesar se ne spominjati
avoir une bonne mémoire, une mémoire fidèle imeti dober, zanesljiv spomin
avoir la mémoire courte imeti slab, kratek spomin
avoir quelque chose en mémoire imeti kaj v spominu
avoir la mémoire toute fraîche, récente de quelque chose imeti (še) v svežem, dobrem spominu
conserver la mémoire de quelqu'un, de quelque chose ohraniti spomin na koga, na kaj
dire, réciter de mémoire povedati, recitirati na pamet
garder quelque chose en mémoire obdržati kaj v spominu
laisser une mémoire honorée zapustiti časten spomin
rafraîchir la mémoire de quelque chose, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un komu kaj zopet v spomin poklicati, spomniti koga na kaj
si j'ai bonne mémoire če se prav spominjam, če se ne motim
cela m'est sorti de la mémoire to mi je ušlo iz spomina
empreint dans la mémoire vtisnjen v spomin

memor -oris, abl. -ī, n. pl. ni bil v rabi, gen. pl. -um (indoev. kor. *(s)mer- misliti na, spominjati se, skrbeti; prim. gr. μέρμηρα skrb, μερμερίζω skrbim, razmišljam, μεριμνάω skrbeti, misliti (paziti) na, tuhtati, μερίμνα skrb, lat. memoria, memoro)

I.

1. spominjajoč se, pomneč, pomljiv, misleč na kaj, v mislih (v spominu) imajoč kaj; z objektnim gen.: O., Suet., Aug., Hier., sui Ter., V., nostri H., Iuv., facti C., patriae, beneficii Ci., avitae gloriae L., officii H., generis S., pristinarum virtutum N.; z acc.: sententiam Fulg., veniam Ven.; z ACI: memor obiectum sibi ab eo saepius, quasi per ipsum staret ne redderetur Suet., memor eum (sc. Lucullum) triennio ante quaestorem factum, ignarus nondum a censoribus in ordinem senatorium allectum (sc. esse) Val. Max., memor Lucullum imperatorem clarissimum amatorio perisse Plin.; z odvisnim vprašalnim stavkom: memor, et quae essent dicta contra quaeque ipse dixisset Ci., vive memor, quam sis aevi brevis H.; z relativnim stavkom: memor, quo ordine quisque discubuerat Q.; abs.: memorem mones Pl. nikakršnega opomin(janj)a ni treba, ni potreben opomin, memori animo notavi O.; pren.: cadus Marsi memor duelli H. ki je videl, vox memor libertatis L. ki še ne more pozabiti svobode, iz katerega še veje svoboda, exemplum parum memor legum humanarum L. nečloveški, krut, oratio memor maiestatis patrum L. ki ima v mislih, ki se spominja,

2. occ.
a) spominjajoč se prejete dobrote, hvaležen: memor et gratus, gratus et m. Ter., Ci., mens Ci., bene apud memores stat veteris gratia facti V., tura ferre dis memori manu O.; z in z acc.: animus memor in bene meritos Ci.; s pro in abl.: pro quibus affirmat fore se memorem piumque O.
b) spominjajoč se razžalitve, maščevalen, nespravljiv, nepomirljiv, zamerljiv: irata memorque O., exercet memores iras O., memorem Iunonis ob iram V., memori deorum irā L., antiquo memores de vulnere exigit poenas O.
c) skrben, brížen, premišljen, previden, pazljiv: multā memor occule terrā V., omnia quae multo ante memor provisa repones V.
d) dobrega spomina, (obdarjen) z dobrim spominom, ki si dobro zapomni, starejše pomljiv, dobro pametujoč: memor an obliviosus sit Ci., et memores et sobrii oratores Ci., homo ingeniosus ac memor Ci.; preg.: mendacem memorem esse oportet Q., Ap., Don. lažnivec mora imeti dober spomin, ne sme biti pozabljiv. —

II. act. (kakor gr. μνήμων) spominjajoč, opominjajoč na kaj: versūs O., tabellae O. spominske ploščice, nostri memorem sepulcro scalpe querelam H. na nas spominjajočo žalostinko, impressit memorem (stalno) dente labris notam H., exigit indicii memorem poenam O., ingenium Numae memor L. — Adv. memoriter

1. iz živega spomina, po spominu: m. meminisse Afr. fr., m. memorare Pl., m. me Sauream vocabat atriensem Pl., m. cognoscere Ter., omnis ordines subinde ac m. salutavit Suet., Q. Mucius multa de Laelio m. narrare solebat Ci., tu facillime iudicabis, qui tam m. omnes (sc. orationes) tenes Plin. iun. tako zvesto hraniš v spominu, certis signis observanter ac m. adnotatis Macr.

2. na pamet, iz glave, na izust: m. discere psalterium Hier., m. multa ex orationibus Demosthenis pronuntians Ci.

memoria -ae, f (memor) spomin, in sicer

1. = zmožnost spominjanja, spominska sposobnost, spominjanje, pomnjenje: bona, melior Ci., acris Ci. (naspr. hebes), mala Petr., non tenax Aug., tenacissima Q., segnis ac lenta Sen. ph., memoriae artificium Corn. umetnost, kako uriti spomin, tehnika pomnjenja (zapomnitve), mnemo(teh)nika, memoriae studere, memoria minuitur Ci., memoriam perdere Ci. izgubiti, hoc est mihi in memoriā Ci., memoriā tantā fuit, ut … Ci. imel je tako dober spomin, memoriā vigere Ci., Amm. dober spomin imeti, memoriae aliquid mandare Ci. vtisniti si kaj v spomin, zapomniti (zapominjati) si kaj, memoriā aliquid tenēre Ci. ali complecti, comprehendere Ci. ali in memoriā habere aliquid Ter. ohraniti (ohranjati) kaj v spominu, zapomniti (zapominjati) si kaj, ex memoriā exponere alicui Ci. iz spomina, po spominu, iz glave, ex memoriā exponere aliquid Ci. izbiti si kaj iz glave, ex memoria aliquid deponere Ci. pozabiti (pozabljati) kaj, hoc fugit meam memoriam Ci. mi je ušlo iz spomina, mi je padlo iz glave, memoriā fugere L. ali memoriā cedere (z ACI) L. ali excedere memoriā L. ali excedere e memoriā (z odvisnim vprašalnim stavkom) L. ali memoriā exire (z ACI) L. ali excĭdere de memoriā L. iz spomina izginiti (izginjati), pozabiti (pozabljati) se, in memoriam alicuius redigere Ter., (z ACI) Ci. spomniti (spominjati) koga, memoria aliquem decipit Sen. rh.; v pl.: sunt igitur duae memoriae (dve vrsti spomina), una naturalis, altera artificiosa Corn., quos (sc. versus), quoniam memoriae mihi aderant (ker sem jih ravno še imel v spominu), ascripsi Gell.; meton. pl. memoriae = misli: et veniendo et praetereundo inserebant mihi species alias et alias memorias Aug.

2. spomin = spominjanje, pomnjenje: res multas memoriā dignas gessit N., memoriā digni viri Ci. znameniti možje, memoriae prodere C., Ci., N. ali tradere L. ali mandare L. (v nasprotju z memoriae mandare pod 1.) sporočiti (sporočati), memoriam apud posteritatem aliquā re adipisci T. postaviti (postavljati) se s čim pri potomstvu, dare aliquem in omnem memoriam Sen. ph. večnemu spominu izročiti (izročati), mane demum in memoriam regredior (z ACI) Pl. se mi vrača spomin, se spet spominjam, redite in memoriam (z odvisnim vprašalnim stavkom) Ci. prikličite si v spomin, spomnite se, solus omni memoriā (kolikor se ve) … ex Africa imperator fuit Eutr., memoria et recordatio ali recordatio et memoria Ci. živ spomin; s subjektnim gen.: post hominum memoriam Ci. odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, od zdavnaj, od pamtiveka; z objektnim gen.: Cn. Pompei memoriam amisimus Ci., primam memoriam deponere alicuius C. pozabiti (naspr. memoriam alicuius (rei) retinere) C., Ci., delere memoriam dedecoris L., in memoriam redire mortuorum Ci. zopet se spomniti (spominjati) mrtvih, suarum se miseriarum in memoriam inducere Pl. (po)misliti na svoje pretekle težave, memoriam rerum Romanarum tenere Ci. poznati rimsko zgodovino, biti poznavalec rimske zgodovine, memoriā patris nobis infensus T. do nas sovražen, ker se je spominjal očeta, bonae societatis, sceleris memoria T. zavest, periculi L. ali belli inferendi L. misel na začenjanje vojne.

3. meton. čas, doba, obdobje (sedanjost in preteklost, predmet spomina): Vell., Suet., Amm., homo memoriae nostrae doctissimus Gell., multorum annorum Ci., philosophi huius memoriae Ci., in omni memoriā Ci., meā, nostrā memoriā Ci. v mojih (naših) časih, patrum (avorum L.) memoriā O. za časa (naših, njihovih itd.) očetov (dedov), usque ad nostram memoriam, paulo supra hanc memoriam C. malo pred našo dobo, pueritae memoriam repetere Ci., pueritiae memoriam ultimam recordari Ci., a summa memoriā Varr. od najstarejših časov; occ. dogodek, primer: repetenda est veteris cuiusdam memoriae non sane satis explicata recordatio Ci.

4. omemba, poročilo, (ustno ali pis(me)no) izročilo, tradicija, pripoved, zgodovina: Tert., ridiculum est de hominum memoriā tacere Ci. o ustnem poročilu, ustnem pričevanju, litterarum memoriam flagitare Ci. pis(me)ne dokaze, pis(me)na dokazila, prodere aliquid memoriā (v nasprotju z memoriae prodere pod 2.) C. ustno poročati, memoriā ac litteris Ci. ustno in pis(me)no, de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. obstaja dvojno izročilo, de quibus memoriam accepimus Ci. o katerih nam zgodovina poroča (pripoveduje), multos deerrasse memoria prodidit Col. zgodovina, omnis rerum memoria Ci. svetovna zgodovina; meton. spominski zapis, spomenica: vitae memoriam prosā oratione componere Suet. življenjepis; kot naziv: homo a memoriā Lamp. cesarski zgodovinopisec; pl. memoriae pis(me)ni spomeniki, letopisi: in veteribus memoriis legimus Gell., memoriarum veterum exsequentissimus Gell.

5. (umetnostni) spomenik, pomnik, nagrobni spomenik, nagrobnik: antiquarum urbium memoriae Hier., martyrum Aug. — Poseb. Memoria -ae, f Memórija = „Spominka“, boginja spomina, mati Sapiencije (Modrosti): Afr. ap. Gell., Arn.

ménager [menaže] verbe transitif prizanašati (quelqu'un komu), imeti obzir, obzirno ravnati (quelqu'un s kom); varčevati, biti gospodaren (quelque chose s čim); varovati, čuvati; napraviti, urediti, pripraviti (une surprise presenečenje), izvesti

se ménager čuvati se, paziti se, paziti na svoje zdravje
ménager quelque chose à quelqu'un priskrbeti komu kaj
je n'ai rien à ménager ni mi treba imeti obzira do ničesar
ne pas ménager ne varčevati
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
se ménager selon les circonstances ravnati se po okoliščinah
ne ménager aucun effort pour ... nobenega truda se ne bati ...
ne pas ménager ses éloges, ses paroles ne varčevati s pohvalami, z besedami
ménager un chemin napraviti pot
ménager ses expressions biti umerjen v izražanju
ménager ses paroles malo govoriti
ne pas ménager sa peine, la fatigue nobenega truda se ne bati
se ménager une porte de sortie (figuré) pustiti si (ena) vratca odprta

mención ženski spol omemba, omenitev

diploma de bachillerato con mención honorifica odlično zrelostno spričevalo
digno de mención omembe vreden
hacer mención (de) omeniti
no puedo dejar sin mención ne morem si kaj, da ne bi omenil

mencionar omeniti, navesti

dejar de mencionar ne omeniti
los articulos mencionados (a continuación) (spodaj) navedeni artikli

menda

1. (baje)
menda je (bolan/odsoten) er soll (krank/ abwesend sein)

2. (najbrž) wohl

3. (pač, seveda) wohl, ja

4.
menda!/menda ja! (seveda!) was denn sonst!, freilich!

5.
menda ja ne! sag bloß nicht!, Nicht doch!

mendà adv.

1. forse, possibilmente, probabilmente:
slabo ji je, menda od slabega zraka si sente male, forse a causa dell'aria cattiva
saj menda ne boš hud, če prisedem non hai niente in contrario se mi siedo?!

2. (v medmetni rabi izraža soglasje) certo:
'Me vzameš s seboj?' 'Menda ja!' 'Mi prendi con te?' 'Ma certo!'

mendōsus 3, adv. -ē (mendum)

1. pass. poln pomanjkljivosti (hib, napak), pomanjkljiv, nepopoln, hibav, hiben, napačen; o telesnih hibah: equi facies O.; n. adv.: ne qua subaerato mendosum tinniat auro? Pers.; v stvarnem oziru poln (stvarnih) napak, poln nepravilnosti, napačen, nepravilen: exemplar testamenti Plin. iun., quamquam his laudationibus historia rerum nostrarum est facta mendosior Ci., mendosissimis fatigari codicibus Aug., mendose colligere Pers., mendose scribere, mendosissime scriptum esse Ci.; pesn. v nravstvenem oziru = vitiosus: mendosus et mendax H. poln napak in laži, mendosi mores O., si vitiis mediocribus ac mea paucis mendosa est natura (značaj, srce) H.

2. act. (pri pisanju) delajoč napake: cur servus societatis qui tabulas conficeret, semper in Verruci nomine certo ex loco mendosus esset Ci.

mendum -ī, n in (od Avgustove dobe) menda -ae, f (prim. skr. mindá telesna hiba, lat. mendīcus hibav, bolehen (in zato nezmožen služiti si svoj kruh =) siromaški, berač, mendīcāre, mendāx)

1. napaka, pomanjkljivost, hiba, pogrešek
a) o telesnih hibah: rara tamen mendo facies caret; occule mendas, quāque potes, vitium corporis abde tui O.
b) napaka v pisanju, pis(me)na pomota (spodrsljaj): mendum liturā corrigere Ci., ne quis mendam magis quam consuetudinem putet Suet., videbatur compluribus in extremo verbo menda esse Gell., sunt enim (sc. libri) effecti; tantum librariorum menda tolluntur Ci.
c) računska napaka, spregled: magnum mendum contintent (sc. Idus Martiae) Ci. ep. vsebujejo veliko (računsko) napako = ob marčevih idah so se pa zelo uračunali (ušteli) (sc. ker so tega dne umorili samo Cezarja, ne pa tudi Antonija).

2. laž, prevara, ukana: Vulg., Eccl.

menear sem in tja premikati, tresti, mešati

menear la cabeza (de un lado a otro) zmajati z glavo
menear la cabeza afirmativamente prikimati
menear la cola mahati z repom
peor es meneallo bolje je, ne se tega dotikati
menearse premikati se, ganiti se; hiteti, podvizati se
el diente se menea zob se maje