Franja

vedeti [é] (vem)

1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen

2.
vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
zdravilo, sredstvo: kennen

3.
vedeti, da je/so … :
vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen

4.
dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben

5.
bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …

6.
kaj pa vem! was weiß ich!
ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
saj veš kako! denkste!
veš kaj! weißt du was!
veš da!/veste da! freilich!
|
kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
nikoli se ne ve man kann nie wissen

védeti to know; to be aware (of); to realize

zanesljivo védeti to be positive about
védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
vem za nekoga, ki... I know of someone who...
kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
pa še kako dobro to vem! don't I know it!
bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
ne védeti za kaj to be ignorant of something
rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
ali še veš? do you remember?
ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios!

vedóč knowing

vedóč za kaj aware (ali cognizant) of something

vein¹ [véin] samostalnik
anatomija vena, žila
geologija rudna žila
botanika žilica, rebro; proga, maroga, žila (v marmorju, v lesu); reža, razpoka
figurativno nagnjenje, razpoloženje, volja, smisel, "žilica" (for za kaj)
čud, temperament; stil, način, ton

a vein of gold žila zlata
vein of humour humoristična žilica
in a merry vein veselo razpoložen
vein-mining izkoriščanje rudnih žil
I am not in the vein for joking nisem razpoložen za šale, ni mi do šal
he said more in the same vein dodal je še nekaj stvari, ki so bile iste note

veine [vɛn] féminin žila dovodnica; figuré sreča; dobro razpoloženje

veine poétique pesniška žila, navdih, inspiracija
avoir de la veine; être en veine imeti srečo
une veine de pendu izredna sreča
être en veine de quelque chose biti razpoložen za kaj
être en veine imeti inspiracijo
veine de minerai de fer žila železne rude
tomber sur une veine de houille naleteti na premogovno žilo
avoir du sang dans les veines (figuré) biti pogumen, energičen
n'avoir pas de sang dans les veines biti strahopeten
se saigner aux quatre veines potrošiti za druge ves svoj denar, a sam živeti v pomanjkanju
sentir le sang se glacer dans ses veines okamneti od strahu, od groze
objet masculin porte-veine predmet, ki prinaša srečo
quelle veine! kakšna sreča!
pas de veine! ni(mam) sreče!

vēli-ficor -ārī -ātus sum (vēlificus)

1. razpe(nja)ti jadra, jadrati, pluti: caerula ad inferos velificata lacus Pr., quantum per quadraginta dies noctesque velificantibus cursus est Mel., sic velificantes portibus suis adremigaverunt Fl.

2. pren. „na vsa jadra“ tj. vneto se truditi za kaj, prizadevno delati za kaj, zavzemati se za kaj, nuditi pomoč, pomoči (pomagati) komu ali čemu, podpreti (podpirati) koga, kaj, pospeševati koga, kaj, iti na roko komu: honori suo Ci., alicui Caelius in Ci. ep., favori civium Fl.

Opomba: Inf. pr. pass.: interea verba iactare et labris inter se velitari, velificarier Afr. fr.

véliki (-a -o)

A) adj.

1. (določna oblika od velik)
Velika Britanija Gran Bretagna
Aleksander Veliki Alessandro Magno
Peter Veliki Pietro il Grande

2.
velika potreba feci, defecazione, evacuazione
iti na veliko, na malo potrebo andare di corpo, fare il bisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. Velika Antanta la (Grande) Intesa
lov. velika divjad selvaggina grossa
soc. velika družina grande famiglia
fiz. velika kalorija chilocaloria
bot. velika kopriva ortica (Urtica dioica)
šol. velika matura esame di maturità
anat. velika medenica grande bacino
kem. velika molekula macromolecola
šport. velika nagrada gran premio
velika plošča disco microsolco
mat. velika os elipse asse maggiore dell'ellisse
šah. velika rokada arrocco lungo
rel. velika sobota Sabato Santo
muz. veliki boben grancassa
zool. veliki danec danese, grande danese, alano
trg. veliki ducat grossa
rel. veliki duhovnik Gran Sacerdote
zool. veliki hrček criceto, hamster (Cricetus cricetus)
veliki izpreminjevalček iride (Apatura iris)
bot. veliki kačnik gigaro (Arum maculatum)
veliki kijec mazza di tamburo (Lepiota procera)
zool. veliki klobučnjak rizostoma (Rhizostoma pulmo)
bot. veliki koren inula (Inula)
zool. veliki krasnik calcofora (Chalcophora)
veliki kudu cudù (Strepsiceros strepsiceros)
veliki mara marà (Dolichotis australis)
veliki metljaj distoma (Distomum hepaticum)
rel. veliki mojster (v viteških redovih) Gran maestro
zool. veliki mravljinčar formichiere (Myrmecophaga tridactyla)
veliki orient (masonska loža) Grande oriente
rel. veliki petek Venerdì Santo, parasceve
zool. veliki podkovnjak rinolofo, ferro di cavallo (Rhinolophus)
zool. veliki robec rombo maggiore (Psetta maxima)
geogr. Veliki Saint Bernard Gran San Bernardo
anat. veliki simpatik ortosimpatico
lingv. veliki stavek periodo
zool. veliki strnad strillozzo (Emberiza calandra)
rel. veliki svečenik gran sacerdote
zool. veliki škurh chiurlo (Numenius arquata)
rel. veliki šmaren Assunta; ekst. ferragosto
rel. veliki teden settimana santa
zool. veliki vampir spettro (Vampyrum spectrum)
astr. Veliki voz Orsa maggiore
hist. veliki vezir (glavni sultanov svetovalec) gran visir
bot. veliki vres scopa (Erica arborea)
film. veliki zaslon grande schermo
rel. veliki inkvizitor Grande inquisitore
veliki zbor (pri Hebrejcih) sinedrio
veliko mesto metropoli

B) véliki (-a -o) m, f, n hist.
sestanek štirih velikih incontro dei Quattro Grandi
na veliko kaj narediti fare qcs. alla grande
na veliko trgovati commerciare all'ingrosso

veljáti valer; costar; ser válido ; (o denarju) tener curso legal ; (zakon) estar vigente, estar en vigor

ne veljati (o denarju) no tener valor
veljati kot (za) zakon (pravilo) servir como ley (como regla ali norma)
veljati za kaj pasar (ali ser tenido) por a/c
veliko veljati valer mucho
veljati (kaj) pri korn valer con alg
veliko veljati pri kom tener mucho valimiento con alg
veljati za dva valer por dos
to ne velja! ¡eso no vale!
to ne velja nič eso no vale nada
koliko velja (stane) to? ¿cuánto vale?
velja! ¡acepto!; ¡conforme!; ¡de acuerdo!
pogodba ne velja el contrato no es válido
veljati mnogo denarja costar mucho dinero
veljati ogromno denarja costar un dineral
to velja tebi! eso va por ti, eso es para ti
isto velja za njega lo mismo puede decirse de él; lo mismo también es válido para él
tu ne veja izgubljati časa aquí no vale perder tiempo
naj velja, kar hoče! cueste lo que cueste; valga lo que valiere
začeti veljati (o zakonu) entrar en vigor
zmeraj mora njegova veljati siempre quiere tener razón

vellō -ere, vellī (vulsī, volsī) volsum, mlajše vulsum (iz *u̯elsō, indoev. kor. *u̯el- lomiti, trgati; prim. lat. vulnus (volnus), vultur (voltur), vellus, lāna [iz *u̯_elna, *u̯lnā] (iz razširjenega kor. morda tudi lacer, lupus, vulpēs, sulcus) gr. ἑλεῖν prijeti, zgrabiti, vzeti, ἕλωρ, ἑλώριον [iz Ƒέλωρ] rop, plen, ἁλίσκομαι, tes. Ƒαλλίσκε-ται biti ujet, εἵλωτες, εἱλῶται heloti (lakonsko *ἥλωτες iz *ἐ-Ƒέλ-ω-τες), got. wilwan ropati)

1. (z)mikati, (po)puliti, „(po)pukati“, (o)skubiti, (o)skubsti (starejše priže(ma)ti), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, „cukniti“ „(cukati)“, „pocukniti“ „(pocukati)“ koga za kaj: linum Plin., cutem Cels., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., latus digitis O., vellere (za togo) coepi et pressare manu lentissima bracchia H., aurem H., Amm. (da bi koga na kaj opomnil ali opozoril); pren.: cum canerem reges … , Cynthius aurem vellit et admonuit V.; metaf. mučiti: mea secreto vellentur pectora morsu Stat. mučiti, trpinčiti.

2. occ. „pipati“ („izpipati“, „spipati“, „popipati“), „pukati“ („izpukati“, „popukati“), puliti (spuliti, izpuliti, populiti), (o)skubsti, (iz)ruti, (iz)ruvati, izdreti (izdirati): Q., Aug. idr., pilos caudae equinae H., comam Mart., capillos a stirpe Pr., ille genae florem primaevo corpore vulsit Lucan., plumam Col., vulsae plumae V., lanam Varr., unguibus et dentibus herbas O., siccas de caespite herbas Lucan., solo arborem V., vulsae radices V., spinas Ci., poma Tib. (u)trgati, oves Varr., Plin. ovcam (iz)puliti volno, pullos anserum Col., anseres Plin.; med. velli (o človeku) dati se opuliti, dati si (iz)puliti lase (kocinice), da bi bil golobrad ali da bi imel pobrita spolovila: Suet.

3. metaf. izdreti (izdirati): postes a cardine V., hastam de caespite V., sagittam oculo pendente Lucan., cuneum Col., vallum L. ali munimenta L. količje na okopu (na utrdbah) izdirati = podreti (podirati) utrdbe, okop, razdreti (razdirati) nasip, signa L., V. iz zemlje izdirati (da bi odrinil), dvigniti (dvigati) se z vojaškimi znamenji (zastavami); metaf. (o čebelah): castris vellere signa V. odriniti na boj. — Od tod adj. pt. pf. volsus (vulsus) 3

1. z izpuljeno brado, opuljen, oskuben, „ocufan“ = golobrad, gladek (gladak), gizdalinski (gizdalini so si dajali puliti brado), mehkužen: Fl., Q. idr., nepos Pr., iuvenis volsus et nitidus Hier.; metaf.: mens est volsa tibi Mart. slab, top.

2. podvržen trzajem, podvržen krčem, krčast, krčen, spastičen: Plin., Veg., Prud., Prisc.

velo m

1. tančica, pajčolan:
velo bianco bela tančica
velo da lutto žalna tančica, flor
velo nero žalni trak
velo nuziale, da sposa nevestin pajčolan

2. relig.
deporre, lasciare il velo stopiti iz reda
prendere il velo postati redovnica

3. pren. tenek sloj; sled; pridih; koprena:
un velo di cipria tenek sloj pudra
un velo di lacrime koprena solz
un velo di nebbia meglica
zucchero a velo kulin. sipa

4. pren. koprena; pregrinjalo:
gli cadde il velo dagli occhi razblinile so se mu utvare
dire qcs. a qcn. senza veli naliti komu čistega vina
far velo skrivati, zakrivati
stendere su qcs. un velo pietoso kaj iz uvidevnosti zamolčati

5. knjižno (varljiv) videz

6. bot. kožica

7. anat.
velo palatino mehko nebo
velo virginale pog. himen, deviška kožica

8. šport blokada (pri košarki, odbojki)

velours [velur] masculin žamet, baržun; napačno vezanje ("z" namesto "t")

doux comme du velours mehek ko žamet
velours de coton velvet
velours côtelé rebrasti žamet
des yeux de velours žametne oči
patte féminin de velours mačja taca s skritimi kremplji
faire patte de velours božati tistega, ki mu skušamo škodovati, skrivati svoje sovražne namene
la main de fer dans un gant de velours energična, avtoritativna oseba mehkega videza
marcher à pas de velours rahlo, tiho stopati
ça ira comme sur du velours to bo šlo kot po maslu
jouer sur le velours nič ne tvegati (pri igri); napraviti kaj brez tveganja, brez težav, v popolni varnosti
(théâtre) faire rire le velours igrati pred praznimi fotelji

vèndar

A) adv.

1. veramente, cionondimeno:
daleč od tega, da bi bili popolni, pa vendar senza pretendere di essere perfetti, cionondimeno

2. (izraža nejevoljo, nestrpnost) suvvia, mai:
odpri vendar suvvia, apri!
kaj pa vendar počenjaš cosa mai stai combinando?
pomoč prihaja. Vendar že stanno arrivando gli aiuti. Era ora!

3. (poudarja samoumevnost povedanega) infin dei conti; poi; mica, affatto:
to vendar ni nič težkega non è affatto difficile
pa vendar ne, da se mu je kaj zgodilo non gli sarà mica successo qualcosa!

B) konj. (v adverz. priredju) ma, eppure, tuttavia; anche se:
težave niso velike, vendar obstajajo le difficoltà non sono insormontabili, ma ci sono
vlaki prihajajo, vendar z zamudo i treni arrivano, ma in ritardo

vendere

A) v. tr. (pres. vendo)

1. prodati, prodajati:
vendere al metro, a peso, a pezzo prodajati na meter, na težo, na kos
vendere a buon mercato, caro, a caro prezzo prodajati poceni, drago
vendere a prezzo di costo prodati po lastni ceni
vendere cara la pelle pren. kožo drago prodati, braniti se do zadnjega
averne da vendere imeti česa na pretek, v izobilju
aver ragione da vendere pren. imeti še kako prav

2. ekst. prodati, dati naprodaj:
vendere all'asta prodati na dražbi
saper vendere la propria merce pren. znati se uveljaviti
vendere anche la camicia pren. zapraviti vse, priti na beraško palico
PREGOVORI: vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso preg. delati račun brez krčmarja

3. trgov. prodajati, trgovati s, z:
vendere al dettaglio, al minuto trgovati na drobno
vendere all'ingrosso trgovati na debelo
vendere a credito, per contanti, a rate prodajati na up, za gotovino, na obroke

4. slabš. prodati:
venderebbe l'anima al diavolo pren. dušo bi zapisal hudiču
vendere il proprio corpo, il proprio ingegno prostituirati se, prodajati se
vendere raccomandazioni priskrbeti, dajati (za denar) priporočila
vendere la patria izdati domovino

5. šport prodati, odstopiti (igralca v profesionalnem nogometu)

6. pren.
vendere per buono kaj lažno prikazovati
vendere ciance, frottole prazne klatiti
vendere fumo bahati se, širokoustiti se
vendere parole na veliko obljubljati
questa non me la vendi tega mi pa ne boš natvezel

B) ➞ vendersi v. rifl. (pres. mi vendo)

1. prodajati se; prostituirati se

2. izdajati se za

vendetta f

1. maščevanje:
vendetta di sangue krvno maščevanje
far vendetta di kaj, koga maščevati
prendere vendetta maščevati se

2. kazen:
la giusta vendetta del cielo pravična božja kazen
ingiustizia che grida vendetta v nebo vpijoča krivica
misfatto che grida vendetta zločin, ki vpije po kazni

venerō¹ -āre (venus2 -eris) prikazati (prikazovati) kaj v ljubki (mični) obliki, kazati kaj kot mikavno: venerandae et ornandae rei gratiā Gell.

vengeance [vɑ̃žɑ̃s] féminin maščevanje, maščevalnost

faire quelque chose par vengeance napraviti kaj iz maščevalnosti
crier, demander vengeance vpiti po maščevanju
cela crie vengeance to vpije do neba
tirer vengeance de quelqu'un; exercer sa vengeance sur maščevati se nad kom

venger [vɑ̃že] verbe transitif maščevati

se venger de quelque chose; de quelqu'un maščevati se za kaj, nad kom

veniō -īre, vēnī, ventum (iz *g*—emi̯ō, indoev. kor. *g*—em-; prim. skr. gámati, gacchati (on) gre, gáti-ḥ hod, gántuḥ hoja, pot, gr. βαίνω grem, hodim, stopam, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, βάσις korak, βῆμα korak, osk. kúmbennieís = lat. conventus, kúmbened = lat. convenit, cebnust = lat. huc venerit got. quiman, stvnem. quëman, koman, nem. kommen)

I.

1. priti, prihajati, dospe(va)ti: Ph. idr., atria turba tenet, veniunt leve vulgus euntque O. prihaja in odhaja, Caesar cum equitatu vēnit C., veniens unda, fluctus O. plivkajoč; v log. pf. vēnī prišel sem = tu (tukaj) sem: V., O.; izhodišče pesn. nav. v abl.: caelo V., belua ponto (iz morja) venit O.; v prozi s praep.: ab domo L. iz domovine, venit vox ab ramis, anhelitus ex ore, iaculum de parte sinistrā O., venire Bebryciā de gente V. izhajati iz bebrijskega rodu, biti bebrijskega rodu; z adv.: istinc Ci., redeant, unde venerint L.; smer v acc.: domum ad aliquem Ci., Athenis Delum Ci.; pesn.: tumulum, fines Ausonios, Scythiam V., Italiam Lavinaque venit litora V.; s praep.: Pl., Ter. idr., ex Peloponneso in Siciliam N., in aedem Concordiae S., ex diverso sedem in unam V., in astra Sen. tr. med zvezde = v nebesa, ad urbem Ci., ad matrem O., contra aliquem Ci. napasti koga, Iuli progenies caeli ventura sub axem V., in conspectum C., N., in conspectum alicuius H. ali sub aspectum Ci. ali sub oculos Sen. ph., Q. ali sub ora viri V. priti pred oči, stopiti pred (koga); metaf.: (sc. res) venit mihi in mentem Ci. idr. na misel mi prihaja, venit in buccam Ci. na jezik; z adv. in adv. skloni: huc, istuc Ci., eo C. idr., foras Pl., venire contra Ci. ali obviam Ci. ep., N.; impers. v pass.: ad quos ventum erat C., ubi eo ventum est C.; namen
a) s praep.: venire ad (in) colloquium C., ad cenam, ad ludos Pl., ad causam dicendam L., ad se oppugnandum C.
b) s sup.: Pl., Ter., L., Auct. b. Alx. idr., venire oratum, questum, pabulatum, auxilium postulatum C., ad istum emptum venerunt illum locum senatorium Ci.
c) z dat. finalis: auxilio venire Ci., C., L., N. idr., subsidio veniri non poterat C., excidio (= ad excidium) Libyae venire V.; tudi: exercitus Etruscis vēnit L. jim je prišla na pomoč.
d) s pt. fut.: iam venio moriturus V.
e) z inf.: Pl., Stat., Val. Fl. idr., quod legati venirent speculari L., non ferro Libycos populare penates vēnimus V.

2. occ.
a) (sovražno) priti (prihajati), primikati se, pomikati se proti, približati (približevati) se, napasti (napadati): L., Ph., Vell. idr., Aeneas strictam aciem venientibus offert V., hunc venientem cuspide longā ferit V., venire magno ad moenia bello (z veliko vojsko) V., veniri ad se existimantes C.
b) iti: Milo cum in senatu fuisset eo die, … domum venit Ci., ad mercatum venio Ter., cum venisset, post non rediit Pl.
c) vrniti (vračati) se: Pr. idr., Romam L., Corn., in patriam Ph., cum venies O., ut venias celer O.

3. metaf.
a) (o času) priti (prihajati), (pri)bližati se, napočiti, nastopiti, biti (tu): Q. idr., venisse tempus victoriae Ci., ubi ea dies vēnit C., cum tristes misero venere Kalendae H., hora (nox, sperata voluptas) venit O., veniens annus Ci., L. bližajoče se leto, prihodnje leto; toda: anni venientes (naspr. recedentes) H. doba razvoja, obdobje rastoče telesne moči (do 45. leta); veniens aetas O. = potomstvo, potomci, zanamci; pt. fut. ventūrus 3 „tisti, ki ima priti (ki je na tem, da pride)“ = ki pride, prihajajoč, prihodnji, bodoč: tempus, letum O., aevum V., venturi nepotes O., V., ventura bella V.; subst. ventūrum -ī, n in pl. ventūra -ōrum, n prihodnost, bodočnost: venturi praescia O., ventura videre O., suo ventura devertere cursu Lucan.
b) priti (prihajati) na dan, (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, vznikniti (vznikati): aurora veniens V., sol veniens H. vzhajajoče, venientes lacrimae V. ulivajoče (udirajoče) se, febris, sudor venit Cels.; o rastl.: arbores veniunt sponte suā V., veniunt felicius uvae V., ut hederae veniant suā sponte melius Pr.; o abstr.: usus venit C., genetiva venit imago O., libertas venit V., quos inter medios venit furor V.; z dat. personae h komu priti (prihajati), komu pripasti (pripadati), priti (prihajati) v delež, dobi(va)ti kaj, biti deležen česa: dum tibi litterae meae veniant Ci. ep., dominae mihi venit epistula nostrae Pr., mihi nuntius venerat V., Remo augurium venit L., umbra venit loco O., bellum Plautio sorte venit Ci., commodum ex otio meo … rei publicae venturum S., ultro illi et gloriam et regnum venturum S., tibi fama ventura est O., gloria in partem veniat mihi tecum O. naj pride nama obema v delež = naj bova oba deležna; če je subj. kako zlo ali kakšna slaba negativna stvar (lastnost, dogodek ipd.) je venire = koga doiti (dohajati), obiti (obhajati), dolete(va)ti, zade(va)ti, koga ali česa lotiti (lotevati) se, prije(ma)ti se, prevze(ma)ti, navda(ja)ti, pri kom vzbuditi (vzbujati) se, pojaviti (pojavljati) se, posta(ja)ti kakšen: animis ignavia vēnit V., vēnit arboribus … lues V., scis mihi multa venire mala Pr., quae sibi duobus proeliis venerant S.; nam dat. tudi (toda redkeje): ad quem dolor veniat Ci., ne qua in rem publicam clades veniat L.
c) (sovražno) nastopiti (nastopati): contra iniuriam Ci., contra alienum pro familiari et necessario Ci.
d) = provenire imeti uspeh, uspe(va)ti: id quo promptius veniret T.
e) nasta(ja)ti, nastopiti (nastopati), zgoditi se, dogoditi se, primeriti se, pripetiti se: haec ubi veniunt Ci., quod longe aliter evenit L., si quando similis fortuna venisset L., si quid … adversi venisset L., per quae (sc. mors) venit, diversa sunt Sen. ph.; pogosto usu venire, gl. ūsū-venit. —

II.

1. kam priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti kam, do česa: lignum sine acumine venit O., venire in tergum V., per ilia venit harundo V., sagitta venit V. je dospela do cilja, je prispela na cilj; metaf.: ad solitas artes O., vēnimus ad summam fortunae H. dospeli smo do vrha (vrhunca) slave, dosegli smo vrh (vrhunec) slave, venire ad senectutem Ci. (po)starati se, ad condiciones alicuius Ci. prista(ja)ti na (kaj).

2. occ.
a) priti (prihajati) v kak položaj, znajti se kje, v kakem položaju, zabresti kam, naleteti na kaj: in calamitatem, in discrimen Ci., in periculum C., in odium Ci. ali in invidiam N. nakopati si sovraštvo (zavist), postati predmet sovraštva (zavisti), postati osovražen (zavidan), in contemptionem venio alicui C. zaničevati me začenja kdo, venire in turpitudinem Ci. biti zasramovan, in amicitiam alicui C. spoprijateljiti se s kom, skleniti (sklepati) s kom prijateljstvo, in familiaritatem Ci. postati zaupen prijatelj s kom, skleniti (sklepati) s kom zaupno prijateljstvo, in sacerdotium Ci. postati svečenik, in suspicionem Ci. postati osumljen; toda: in suspicionem si magistratūs veniebant Lentulus in Ci. ep. če so začeli oblastniki koga sumiti, cum ei in suspicionem venisset N. ko se mu je zbudil sum; venire in contentionem Ci., Q., in certamen iudiciumque venire Ci. pričkati se in prepustiti (stvar) sodniški razsodbi, in crimen Ter. biti dolžen česa, dolžiti se česa, in votum H. želeti se, in aestimationem L. ceniti se, biti cenjen, in laudem Q. biti hvaljen, biti deležen hvale, hvaliti se, in religionem Ci., L. vzbuditi (vzbujati) pomisleke, in dubium Ci., Q. posta(ja)ti dvomljiv, in confessum res venit Plin. iun. je dognana, summam in spem regni obtinendi C. prav zelo se nadejati, da … , zelo močno upati, da … , nonnullam in spem Ci. nekoliko se nadejati, nekoliko upati, in fidem L., N., Suet. dobiti zavetje (varstvo), in alicuius fidem ac potestatem C. ali in deditionem C. predati se na milost in nemilost, in cruciatum C. iti na mučenje, iti trpet muke, in rei partem Ci., O. svoj del česa dobi(va)ti, in partem leti O. zapasti smrti, in sermonem alicuius Ci. ep. priti komu v (na) zobe; toda: veni in eum sermonem, ut dicerem Ci. ep. beseda je nanesla, da … ; in morem L., O. ali in consuetudinem Ci. ali in usum Plin. v navado (rabo) priti, posta(ja)ti običajen (navaden, ustaljen), milites, qui iam in consuetudinem Alexandrinae vitae venerant C. ki so se (bili) že privadili aleksandrinskemu življenju, ki so se (bili) že navadili na življenje v Aleksandriji, in consuetudinem proverbii Ci. ali in proverbium L. priti v pregovor, postati pregovoren (pregovorno), res ad manum (pugnam) venit L. (idr. zgodovinopisci) pride (prišlo je) do spopada (prerivanja, pretepa, rokomaha); s konsekutivnim stavkom: H., Sen. ph., Val. Max. idr., in eum locum ventum est, ut … C. prišlo je tako daleč, da … , eo discordiae ventum est, ut … T. do tolikšne nesloge (svaje), da … , huc malignitatis venit, ut … T. do tolike …
b) (v govoru) priti (prihajati) do česa, preiti (prehajati) na kaj, napelj(ev)ati besedo na kaj: istuc venio Ter., venio nunc eo Ci., venio nunc ad illud nomen aureum Ci., ad propositum veniemus N., ad nomen Iovis venire O., venio nunc ad fortissimum virum N., ut iam a fabulis ad facta veniamus Ci.

Opomba: Sinkop. impf. venībat: Ter.; sinkop. gen. pl. pt. pr. venientum: V.