Franja

mrléti -im
1. svjetlucati (svet-) slabim plamenom: na mizi mrli luč
2. slabo se javljati, pokazivati: v daljavi mrli venec gora, v njenih očeh mrli strah
3. treperiti: zrak je mrlel nad njivami
4. venuti: rože na travniku mrlijo

múčiti -im nedov.
1. a chinui
2. a tortura, a maltrata, a oprima, a obseda

múčiti se a se chinui, a se strădui, a se zbate

mudíti -im
I.
1. zadržavati: ne bom te več mudil s svojim obiskom
2. zadocnjavati, zakašnjavati: pogledal je na uro, gostje so že nekoliko mudili na vlak
bili su kasni; hitela je, da ne bi mudila
da ne bi zakasnila; v šolo je vedno mudil
uvijek, uvek je zakašnjavao
II. muditi se
1. žuriti se: mudi se mi na vlak
2. saj se nič ne mudi
ne žuri se, nije hitno; kam se vam mudi
kuda žurite; zelo se mi mudi domov
hitno moram kući; mati se je mudila z otrokom, zato ni skuhala kosila
majka je bila zauzeta djetetom (det-), zato ručak nije spremljen; zdravnik se je dolgo mudil pri bolniku
dugo se zadržao kod bolesnika; rojaki iz Amerike se mude v stari domovini
borave u staroj domovini; z matematično nalogo sem se dolgo mudil, čeprav ni težka
matematični zadatak, iako nije težak, dugo me je zaposlio; stvar se ne mudi
stvar nije hitna

mukljáti -am javljati se glasom vjeverice (vev-)

musírati -am muzirati, pjeniti (pen-) se pri točenju

mutírati -am nedov./dov.
1. med. a-şi schimba vocea
2. biol. a se schimba

múzati se sourire d'aise (ali malicieusement)

muzati čemu sourire avec malice de quelque chose

múžiti se être en séve

na predl.
I. s akuz. na, označava
1. mjesto kuda se nešto kreće, kuda nešto dospijeva: iti na goro; sesti na stol
sjesti (se-) na stolicu; zadeti na oviro
udariti na prepreku
2. cilj kuda je kretanje upravljeno: oditi na deželo
otići na selo; obrniti se na levo
okrenuti se lijevo, levo
3. upravljenost s (neprijateljskom) namjerom: fašistični napad na Jugoslavijo; iti na lov na zajce; pes laja na popotnika
4. mijenjanje mjesta, položaja, stanja: oditi na novo službeno mesto; veverica skače z veje na vejo, bolniku se obrača na boljše
5. da se nešto dijeli, deli: razdeliti na dva dela
6. da je nešto dospjelo do krajnje granice: temperatura je padla na najnižjo stopnjo
7. veliku količinu: prišlo je na tisoče ljudi; vsega imajo na stote; na tisoče ton žita pridelujejo
8. usmjerenost duhovne aktivnosti: misliti na svoje rojake; naročiti se na žurnal; biti nor na ženske
ludovati za ženama
9. vremenu determinaciju: na današnji dan pred tridesetimi leti se je začela vojna; na Novo leto se bomo videli; prvi maj pade na nedeljo
10. približavanje vremenskoj granici: na pomlad bo odšel v tujino; ura gre na poldne
11. u priloškoj oznaci
a) mjesta: priti na vrh
b) vremena: na stara leta je počival
c) uzroka: na jezo pije; delati komu na veselje
d) načina: dati blago na upanje
dati robu na veresiju; lagati na debelo; na mojo čast; glagoli na -am
II. s lok. na, u priloškoj oznaci
a) mjesta: na mizi stoji ura; na vrhu Loveena je mavzolej
b) načina: na mehkem sedeti; na naglem je zbolel
naprečac, iznenada je obolio; kuhati na olju
c) u stalnim vezama: biti bolan na pljučih; ujeti koga na laži; pika na i
tačka na i; na kmetih
na selu; imeti koga na sumu; akcent na osnovi, na končnici; kdo je na potezi

nabirálnica ž posuda u kojoj se što skuplja

nabítek -tka m ono što se nabije, metalna pločica u obliku potkve što se nabije na cipelu radi čuvanja potplata, đona

nabráti -bêrem, nabral
I.
1. nabrati, skupiti: nabrati sadje v košarico, zdravilna zelišča
2. sabrati, skilpiti: nabrati denar za poplavljence, za prizadete od potresa
3. nabrati, naborati: nabrati žensko krilo v pasu, zavese
4. nanizati: nabrati koralde
5. naborati, natuštiti, namrštiti: nabrati čelo
II. nabrati se
1. nabrati se, skupiti se: veliko ljudi se je nabralo
2. nakupiti se, skupiti se: precej denarja se je nabralo za pogorelce
3. opiti se, naljoskati se, nakresati se, nakititi se
III. nabrati si skupiti, steći: nabrati si veliko denarja, izkušenj, znanja

nabrékati nabrékam nedov. a se umfla

nabrékniti -knem dov. a se umfla

nabrénkati -am
I.
1. ljutito reći: v jezi mu je vse nabrenkala
2. ekspr. odrediti: zdravnik mu je nabrenkal mesec dni ležanja
II. nabrenkati se nakititi se, nakresati se, opiti se, naljoskati se, naljoljati se: nabrenkati se ljutomerčana

nabúnkati -am
I.
1. izbubati, izlupati, istući, izlemati
2. napuniti. natipati: nabunkati žepe s hruškami
II. nabunkati se najesti se, nabokati se, nakrkati se

nabútati -am
I.
1. napuniti, natrpati: nabutati koš s travo
2. izbubati, izlupati, istući, izlemati, izdevetati: nabutati koga
3. dijal. nabutati zid iz ilovice načiniti, sagraditi zid od ilovače
II. nabutati se najesti se, nabokati se, nakrkati se

nacedíti -ím, nacedi i nacedi, nacedil
I.
1. nacijediti, nacediti: nacediti med iz satja
2. ekspr. napojiti, opiti: nacediti z žganjem
II. nacediti se
1. nacijediti se: iz drevesa se je nacedila smola
2. ekspr. opiti se, načukati se, nakresati se, naljoskati se

načebljáti -am
I. natepati, naćaskati, načavrljati: načebljati razne novice
II. načebljati se načavrljati se: končno se je le načebljala

načelováti -újem načelovati, načelnikovati, biti, nalaziti se na čelu