Franja

strie [stri] féminin žlebiček; brazda, zareza, raza; proga

stries pluriel d'une lime brazde pri pili
strie rouge rdeča proga

strigilis -is, acc. -em (-im: Luc. ap. Char.), abl. -ī, gen. pl. -ium, f (stringere)

1. strgalo, čohalo, strgáč, strgúlja, strúg, strugáča, strúglja, ščrbálo, s katerim so si pri kopanju s kože strgali mazilno olje: Pl., Varr. ap. Non., Ci., H., Sen. ph., Pers., Col., Plin., Iuv., Mart.

2. ušesno brizgalce: Cels.

3. košček suhega (čistega, samorodnega) zlata (pri Hispancih): Plin.

4. užlebljenost, žlebljenost, žlebatost, žlebovitost, žlebičje, žlebovje, žlebež na stebrih: et circa striglium cava et angulos striarum linea corpora tangat (gl. opombo) Vitr., quod striarum et striglium circuitus maiorem efficit lineae longitudinem (gl. opombo) Vitr.

Opomba: Sinkop. gen. pl. striglium: Vitr.; sinkop. dat. pl. striglibus: Iuv.

strigō -āre (striga1) pri oranju posta(ja)ti, poči(va)ti: in arando versum peragi nec strigare in actu spiritus Plin.; metaf. giniti, ginevati, biti onemogel, slabeti, hirati: Ps.-V. (Catal.) (?), quanto magis incubuerint minusque sibi vinci ac strigare permiserint (sc. ad honesta nitentes) Sen. ph.

strike in neprehodni glagol
(bolezen) napasti notranjost telesa; začeti; vpasti, prekiniti pogovor, seči v besedo

to strike in with a suggestion vmešati se s predlogom
to strike in with biti zraven pri, udeležiti se, prilagoditi se, ravnati se po

stringere^*

A) v. tr. (pres. stringo)

1. stisniti, stiskati:
stringere il cuore pren. stisniti pri srcu, globoko ganiti
stringere i denti stisniti zobe (tudi pren.);
stringere i freni pren. zategniti vajeti
stringere la mano a qcn. stisniti komu roko
stringere qcn. al petto stisniti koga k prsim

2. knjižno vihteti (meč)

3. pritisniti, pritiskati ob; obsedati:
stringere una città d'assedio oblegati mesto
stringere qcn. al muro pritisniti koga ob zid

4. skleniti, sklepati:
stringere amicizia con qcn. spoprijateljiti se s kom
stringere un patto skleniti dogovor

5. tiščati (čevlji)

6. med. zapreti, zapirati (blato)

7. krajšati, zožiti (obleko)

8. ekst. omejiti:
stringere il credito omejevati kredite

9. pren. povzeti, povzemati:
stringere un discorso povzeti
stringi, stringi non si è concluso niente na koncu skratka ni bilo nič opravljeno

10. pren. (accelerare) pospešiti, pospeševati (delo, tempo):
stringere il passo pospešiti korak; glasba
stringere il tempo pohiteti, pospešiti tempo

B) v. intr.

1. (urgere) pritisniti, pritiskati:
il tempo stringe čas pritiska

2. šport
stringere al centro, a rete prenesti, podati žogo v središče, pred mrežo

C) ➞ stringersi v. rifl. (pres. mi stringo)

1. stisniti, stiskati se k:
stringersi addosso a qcn. planiti na koga

2.
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni

stringimento m stiskanje:
stringimento al cuore pren. stiskanje pri srcu

stroj¹ [ô] moški spol (-a …) die Maschine (batni Kolbenmaschine, brusilni Schleifmaschine, cepilni Spaltmaschine, cestarski Straßenbaumaschine, delovni Arbeitsmaschine, etiketirni Etikettiermaschine, fakturirni Fakturiermaschine, frankirni Frankiermaschine, gradbeni Baumaschine, hladilni Kältemaschine, likalni Bügelmaschine, lupilni Entrindungsmaschine, Schälmaschine, mesilni Knetmaschine, molzni Melkmaschine, obdelovalni Werkzeugmaschine, papirni Papiermaschine, parni Dampfmaschine, Dampfkraftmaschine, pisalni Schreibmaschine, pisarniški Büromaschine, pogonski Kraftmaschine, polirni Poliermaschine, polnilni Lademaschine, pometalni Kehrmaschine, pomožni Hilfsmaschine, pralni Waschmaschine, predilni Spinnmaschine, računski Rechenmaschine, ravnalni Richtmaschine, rezalni Schneidemaschine, ročni Handmaschine, rotacijski Rotationsmaschine, seštevalni Addiermaschine, skobeljni Hobelmaschine, stavni Setzmaschine, škrobilni Schlichtmaschine, tesalni Behauungsmaschine, za kovičenje Nietmaschine, za lepljenje Anleimmaschine, za piljenje Feilmaschine, za razvijanje Entwicklungsmaschine, za vezenje Stickmaschine, za vtiskovanje črk Prägemaschine, za zemeljska dela Erdbaumaschine, tkalni Webmaschine, toplotni pogonski Wärmekraftmaschine, ulivalni Gießmaschine, usedalni Setzmaschine, vrtalni Bohrmaschine, vzbujalni Erregermaschine, zasekovalni Schrämmaschine, zgibalni Falzmaschine, žakardni Jacquardmaschine, žebljalni Nagelmaschine, žetveni Erntemaschine, žlebilni Rillmaschine); das Gerät (fotokopirni Fotokopiergerät, nakladalni Ladegerät; tudi izpeljano iz glagola: nakladalni Auflader, pulpirni der Pulper, za posipanje der Streuer, za trganje asfalta der Straßenaufreißer, vrtalni der Bohrer); velik stroj, naprava: das Großgerät, die Anlage, das Werk (vrtalni Bohrwerk)
pomivalni stroj der Geschirrspüler, der Spülautomat, die Geschirrspülmaschine
tiskalni/tiskarski stroj/stroj za tisk die Presse, Druckpresse, Druckerpresse, die Druckmaschine
(bankovcev Banknotenpresse)
stroj za uničevanje aktov der Reißwolf, Papierwolf
… stroja Maschinen-
(del das Maschinenteil, izkoriščenost die Maschinenauslastung, končnica das Maschinenendschild, konstrukcija die Maschinenkonstruktion, lom der Maschinenbruch, moč die Maschinenleistung, oskrba die Maschinenwartung, podnožje der Maschinengrundrahmen, der Maschinenfuß, poškodba/okvara der Maschinenschaden, smer teka die Maschinenrichtung, stojalo Maschinenständer, uporaba der Maschineneinsatz, vodenje die Maschinenbedienung, vodja/upravljavec der Maschinenführer, zmogljivost die Maschinenleistung)
lopa za stroje der Maschinenschuppen
delo s strojem die Maschinenarbeit
pogon s strojem der Maschinenantrieb
s strojem/stroji mit der Maschine
… strojev Maschinen-
(delovni čas die Maschinenarbeitszeit, hrup der Maschinenlärm, konstruiranje die Maschinenkonstruktion)
neodvisen od stroja maschinenunabhängig
delati pri stroju an der Maschine stehen

stróka profession ženski spol , métier moški spol , branche ženski spol , (šolska, učna) matière ženski spol , discipline ženski spol , domaine moški spol , spécialité ženski spol , ressort moški spol , compétence ženski spol

gradbena stroka bâtiment moški spol, architecture ženski spol
posebna stroka spécialité ženski spol
stranska stroka (pri študiju) matière ženski spol secondaire
to ne sodi v mojo stroko je suis incompétent en la matière (ali en pareille matière)

stroke¹ [stróuk] samostalnik
udarec (s šibo, z bičem), sunek; močan zamah (pri plavanju, z veslom, s krilom); bitje (ure); utrip (žile); poteza (s peresom, čopičem itd.)
figurativno poteza
medicina napad, šok, kap, poškodba; veslač, ki daje takt za veslanje; takt
matematika vektor
elektrika razelektritev; stil, manira; (redko) značilna poteza, znak; božanje, ljubkovanje, glajenje (z roko)

at a stroke, at one stroke z enim udarcem, zamahom
on the stroke točno
a stroke of business dobra kupčija, dober posel
a stroke of apoplexy (paralysis) medicina kap
stroke of fate udarec usode
a stroke of genius genialna poteza, izvirna idejaa
stroke of lightning tresk
a stroke of luck srečen slučaj, (nepričakovana) sreča
a stroke of piston mehanika pot bata od začetnega položaja do konca valja in spet nazaj
stroke of state (redko) državni prevrat
a stroke of wings zamah s krili
stroke of wit duhovita opazka, duhovitost
the breast stroke prsno plavanje
a clever stroke spretna, vešča poteza
crawl stroke stil kravl (plavanja)
down-stroke poteza (s peresom) navzdol
a few strokes of brush nekaj (par) potez s čopičem
finishing stroke milostni, smrtonosni udarec
finishing strokes zadnje poteze, dovrševanje
a four-stroke motor štiritakten motor
hair-stroke tanka črtica navzgor (pri pisanju)
a stroke of liglttning udar strele, strela
a master-stroke of diplomacy mojstrska diplomatska poteza
masterly stroke mojstrska poteza
sun-stroke medicina sončarica
up-stroke poteza (s peresom) navzgor
it is on the stroke of ten vsak čas bo ura bila deset
she came on the stroke prišla je (kot ura) točno
he never does a stroke of work on se nikoli ne dotakne dela
to have a stroke medicina biti zadet od kapi
to keep stroke držati takt (pri veslanju)
to pull a strong (a quick) stroke hitro plavati
to put (to add) the finishing stroke (s) to s.th. dokončati kaj
to row stroke z veslanjem dajati takt ostalim veslačem
to row a long stroke veslati z dolgimi vesljaji
to set the stroke dajati takt pri veslanju

stroke² [stróuk] prehodni glagol
šport dajati takt (pri veslanju); označiti s črto, prečrtati; biti (o uri); (po)molsti (kravo); (po)gladiti (z roko), (po)božati (lase, žival, gube); ljubkovati
neprehodni glagol
veslati, dajati tempo veslačem

to stroke a boat (a race, a crew) veslati in dajati takt veslanja v čolnu (pri tekmovanju, moštvu)
the crew was stroking at 32 moštvo je veslalo z 32 udarci (vesljaji) na minuto
to stroke a cat's back pogladiti mačko po hrbtu
he stroked his hair pogladil se je po laseh
to stroke s.o. (s.o.'s hair) the wrong way (raz)dražiti, (raz)jeziti koga
to stroke s.o. down pomiriti koga, omehčati, pridobiti koga z laskanjem

strong [strɔŋ]

1. pridevnik
močan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav
slovnica krepak (glagol)
trgovina trajen, soliden, trpežen, stalen
vojska številen, močan po številu
agronomija rodoviten
zastarelo sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)

the strong mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)
strong argument tehten, prepričljiv argument
strong as a horse močan kot konj
by the strong arm (hand) s silo
strong breath neprijeten duh iz ust
strong butter žarko, žaltavo maslo
strong cheese oster, močno dišeč sir
strong face energičen obraz
strong flavour oster, neprijeten okus
strong language robato govorjenje, psovke, kletvice
a strong market trgovina ustaljen trg (tržišče)
strong meat težka hrana; figurativno tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudje
strong memory dober spomin
strong measures ostre, drastične mere (ukrepi)
strong mind pametna glava, bister um
a strong nose markanten, izrazit nos
the stronger sex močnejši (moški) spol
a strong proof prepričljiv dokaz
to be strong on imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)
he is as strong as a horse močan je kot konj (bik)
to be strong in the purse imeti mnogo denarja
he is strong in mathematics on je dober matematik
to have a strong hold upon (over) imeti veliko moč (oblast, vpliv) na
how strong were they? koliko jih je bilo (po številu)?
to take strong measures privzeti energične ukrepe
that is too strong! ta je pa prehuda!
to use strong language robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati

2. prislov
močno, zelo energično; izrecno, silno

I am strong against further concessions sem odločno proti nadaljnjim koncesijam
to come (to go) it rather strong sleng iti v skrajnost, pretiravati
to be going strong sleng dobro uspevati (iti), biti v dobri formi
to come out strong figurativno pošteno se lotiti (česa)
he feels strong about it to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega

stroš|ek [ó] moški spol (-ka …)

1. die Ausgabe, die Auslage, die Aufwendung, der Kostenpunkt (dodatni Nebenausgabe, sodni Gerichtsauslage)
posamezni strošek der Kostenpunkt, množina : Einzelkosten množina

2.
stroški množina Kosten množina, Unkosten, -kosten
(dejanski Ist-Kosten, dodatni Mehrkosten, fiksni Fixkosten, indirektni/posledični Folgekosten, investicijski Investitionskosten, kovni Prägekosten, osnovni/proizvodni Gestehungskosten, lastni Selbstkosten, materialni Materialkosten, Sachkosten, mezdni Lohnkosten, nabavni Anschaffungskosten, nadomestitveni Wiederbeschaffungskosten, obratovalni Betriebskosten, obratovalni za stanovanje Bewirtschaftungskosten, Nebenkosten, ocenjeni Normalkosten, pogrebni Begräbniskosten, Beerdigungskosten, poslovni Geschäftskosten, postranski Nebenkosten, potni Reisekosten, Wegekosten, pravdni [Prozeßkosten] Prozesskosten, prevozni Fahrtkosten, prodajni Vertriebskosten, proizvodni Erzeugungskosten, Herstellungskosten, Herstellkosten, Produktionskosten, reklamni Werbungskosten, Werbekosten, selitveni Umzugskosten, Übersiedlungskosten, skupni Gesamtkosten, Gemeinkosten, sodni Gerichtskosten, standardni Plankosten, Standardkosten, stranski Nebenkosten, dela Arbeitskosten, dostave Zustellungskosten, gospodinjstva Haushaltungskosten, gradnje Baukosten, izdelave Fertigungskosten, izvršbe Exekutionskosten, komunalne ureditve Erschließungskosten, neizkoriščene kapacitete Leerkosten, ogrevanja Heizkosten, prehrane Verpflegungskosten, po kosu Stückkosten, obnove Wiederinstandsetzungskosten, popravila Reparaturkosten, posojila Kreditkosten, razpošiljanja Versandkosten, razvoja Entwicklungskosten, reševalne akcije der Rettungsaufwand, Bergungskosten, skladiščenja Lagerkosten, stečajne mase Massekosten, tiskovni Druckkosten, transportni Beförderungskosten, Transportkosten, vzdrževalni Wartungskosten, Erhaltungskosten, Instandhaltungskosten, za otroka Unterhaltskosten, za osebje Personalkosten, za reprezentanco Repräsentationskosten, Repräsentationsaufwendungen, življenjski Unterhaltskosten, Lebenshaltungskosten)
prihranek pri stroških die Kosteneinsparung
pavšalni prispevek k stroškom der Pauschalkostenbeitrag
pribitki k stroškom der Kostenzuschlag
analiza stroškov in koristi die Kosten-Nutzen-Analyse
biti zavezan plačilu stroškov kostenpflichtig sein
delež stroškov der Kostenanteil
določitev stroškov der Kostenpunkt
kalkulacija stroškov die Kostenkalkulation
načrtovanje stroškov die Kostenplanung
povračilo stroškov die Vergütung
naraščanje stroškov der Kostendruck
obračun stroškov die Kostenrechnung, Kostenberechnung
ocena stroškov der Kostenüberschlag
povračilo stroškov die Aufwandsentschädigung, die Kostenvergütung, die Kostenerstattung, der Kostenersatz, die Unkostenerstattung
pravica do povračila stroškov der Kostenerstattungsanspruch, Kostenersatzanspruch
predračun stroškov der Kostenvoranschlag
razdelitev stroškov die Umlage von Kosten
struktura stroškov die Kostenstruktur, der Kostenaufbau
vzporejanje planskih in realnih stroškov der Soll-Ist-Vergleich
zavezanec plačila stroškov der Kostenpflichtige ( ein -r)
zgornja meja stroškov Vorgabekosten
znižanje stroškov die Kostenminderung, Kostendämpfung, Kostensenkung
zvišanje stroškov die Kostensteigerung
ki znižuje stroške [kostensparend] Kosten sparend, kostendämpfend
ki zvišuje stroške kostensteigernd
na državne stroške auf Staatskosten
nakopati si stroške sich in Unkosten stürzen
ne bati se stroškov keine Kosten scheuen
predujem za stroške der [Kostenvorschuß] Kostenvorschuss
prispevek za stroške der Unkostenbeitrag
vreči se v stroške sich in Kosten stürzen, sich in Unkosten stürzen
to je odvisno od stroškov das ist Kostenfrage

3. (poraba) der Aufwand, Kostenaufwand, Geldaufwand (dodatni Mehraufwand, namenski Zweckaufwand, materialni Materialaufwand, mezdni Lohnaufwand)

4. (izdatki) Spesen množina (bančni Bankspesen, potni Reisespesen, režijski Regiespesen, skladiščni Lagerspesen)
obračun stroškov die Spesenabrechnung
brez stroškov spesenfrei

strpéti (-ím) perf. resistere:
ne strpeti pri knjigi non resistere a stare sui libri, nello studio

strūctor -ōris, m (struere)

1. graditelj, stavbar, poseb. zidar, tesar: Dig., Cod. I. idr., res agebatur multis structoribus Ci.; metaf.: structor orationis huius Ap. avtor, ustvarjalec, pisec.

2.
a) obedni redar (reditelj), vodja in nadzornik sužnjev, ki so stregli pri obedih (pojedinah), sicer tudi sam suženj: Petr., Iuv., Mart., Lamp., Serv.
b) structor capillaturae lasničar, frizer: Tert.

struppus (stroppus) -ī, m (izpos. στρόφος)

1. sukan (zvit) jermen
a) pri nosilnici: Gracchus ap. Gell.
b) za privezovanje vesel na veslaško klop: L. Andr. ap. Isid., Vitr.

2. tanek venec, spleten iz ličnatih vrvic in ovit z zankami (pentljami), iz katerih je v presledkih molelo listje in cvetje: Plin., Fest.

stržen [é] moški spol (-a …)

1. rastlinstvo, botanika, gozdarstvo der Kern, das Mark
palmov stržen Palmmark, Palmenmark
z gnilim strženom kernfaul
deska pri strženu das Kernbrett, Herzbrett

2. medicina der Propf (gnojni Eiterpfropf)

3. pri vrveh, elektrika pri kablih: die Seele

stürzen (strmo) pasti, strmoglaviti, zgrmeti; Fels: padati; transitiv pehati, pahniti; ein Glas, einen Pudding: prekucniti, prevrniti; ein Tau: [Schiffahrt] Schifffahrt pretakniti; stürzen über povezniti na; sich stürzen vreči se, skočiti; (rennen, eilen) planiti (aus iz, zu k, in v) ; (angreifen, stürmen) sich stürzen auf planiti nad; sich zu Tode stürzen smrtno se ponesrečiti (pri padcu); sich in die Fluten stürzen skočiti v vodo/v valove; sich in Unkosten stürzen vreči se v stroške; sich in Schulden stürzen zadolžiti se; jemanden ins Unglück stürzen spraviti v nesrečo (koga); Nicht stürzen! Ne prevračaj!

stvar² ženski spol (-i …) figurativno (zadeva) die Sache, die Angelegenheit
nemajhna stvar nichts Geringes
postranska stvar Nebensache
prava stvar das Richtige
pravična stvar die gerechte Sache
sklenjena stvar eine beschlossene Sache
zaupna stvar Vertrauenssache
nanašajoč se na stvar sachbezogen
jedro stvari der Kern (der Dinge)
poznavanje stvari die Sachkenntnis, die Sachkompetenz
protislovje v sami stvari die Realrepugnanz
stanje stvari der Sachverhalt, der Stand der Dinge
tok stvari der Lauf der Dinge
to je stvar koga: das ist die Sache des …, česa: -frage (časti Ehrensache, izkušnje Erfahrungssache, navade Gewohnheitssache, občutka Gefühlssache, odločitve Entscheidungsfrage, okusa Geschmackssache, Geschmacksfrage, Ansichtssache, rutine Routinesache, vere Glaubenssache, vesti Gewissenssache, zaupanja Vertrauenssache)
to ni moja stvar (to se mene ne tiče) das ist nicht mein Bier
videti/razumeti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen
stvar je v tem, da … es liegt daran, [daß] dass …, es geht darum, dass …
imenovati stvar s pravim imenom das Kind beim rechten Namen nennen
biti pri stvari bei der Sache sein
ugotoviti
kaj je na stvari (feststellen,) was Sache ist, welche Bewandtnis es damit hat
kot stvari stoje wie die Dinge liegen
k stvari! zur Sache!
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
pobrati svoje stvari die Koffer packen, einpacken
priti do stvari zur Sache kommen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
stvari so se čisto spremenile das Blatt hat sich gewendet
to je v naravi stvari das ist in der Natur der Sache
v stvari sachlich

stvár thing; matter; object; stuff; (posel, skrb) concern; case; (zadeva) affair, subject, business

stvár časti affair of honour
sporna stvár debatable question, pravo a moot point
vsa stvár the whole business (ali affair, matter)
k stvari! keep (ali stick) to the point (ali to the matter in hand)!; (v parlamentu, govorniku) answer the question!
vse moje stvári all my belongings pl, my goods and chattels pl
dogovorjena, domenjena stvár a put-up job
kočljiva, delikatna stvár a delicate point
stvár zase another question, a matter apart
stvár v diskusiji the subject under discussion, the matter in hand
spadajoč k stvári relevant
ne spadajoč k stvári irrelevant
to je moja stvár that's my business (ali affair, concern, lookout)
to ni moja stvár that is no business of mine; that is not my affair
v tem je vsa stvár (= za to gre) that's the gist of it (ali the whole point)
to je čisto druga stvár that's completely off the point, that's an entirely different thing, (figurativno) that's a horse of a different colour
to je stvár navade that's a matter of habit
to je jedro, bistvo stvári this is the gist (ali the substance) of the matter
to je važna stvár this is a matter of importance (ali of great importance)
to je kočljiva stvár this is a ticklish (ali delicate, difficult) matter, this requires careful handling
to ni smešna stvár this in no laughing matter
(to je pa) lepa stvár! (ironično) that's a nice mess!, pogovorno a fine how-do-you-do (ali how d'ye do)
ne vem, kaj je na stvári I don't know what the problem is, pogovorno I don't know what's the matter (ali what's up, what it's all about)
borimo se za dobro stvár we are fighting for a good cause
brigaj se za svoje stvári! mind your own business, don't be such a busybody!
sedaj ne gre za to stvár that is not the question now
naj gredo stvári svojo pot! let things slide!
to nima nič opraviti s sámo stvárjo that has nothing to do with the question
pogovoriti se o stvári to talk the matter over
ostati pri stvári to stick to the point
priti s stvárjo na dan to raise a matter
pusti stvár v miru (= ne dvigaj prahu)! let sleeping dogs lie!
preidimo na stvár! let us come to the point (ali to the matter in hand), pogovorno let's get down to the nitty-gritty
s tem se na stvári nič ne spremeni it makes no difference, it does not alter the fact (ali the fact of the matter), it doesn't make any material (ali substantial) difference
to ne spada k stvári this is irrelevant, this is off (ali beside) the point
kot stvári stojé as things are, as things stand (now)
stvári stojé dobro things are going well
stvár stojí takole this is how the matter stands
videti, kako stvari stojé (figurativno) to see how the land lies
umreti za dobro stvár to die for a good cause
vmešavati, vtikati se v tuje stvári to meddle in other people's affairs
vrniti se k stvári to return to the subject
vzeti stvár v roke (figurativno) to take a problem (ali a matter, a business) in hand
vzeti stvári, kot pač pridejo (dobre in slabe) to take the rough with the smooth

stȳpsis -is, f (tuj. στῦψις) zgoščevalna ali krčilna (adstringentna) moč, zgoščevalno ali krčilno (adstringentno) delovanje, trpkost; starejše zagoltnost: Cass. (ki piše stipsis); grško pisano pri: Cael.