Franja

Zadetki iskanja

  • pristájati2 (-am) | pristáti (-stojím) imperf., perf.

    1. stare, andare bene:
    modra obleka ti pristaja l'abito blu ti sta bene

    2. ekst. addirsi, convenire:
    obnašaj s tako, kot pristoji tvojemu rangu comportati come si addice al tuo rango
  • pri|ti1 (-dem) prihajati

    1. kommen, gehen (bliže [näherkommen] näher kommen, nähergehen, dlje od hinauskommen über, dol herunterkommen, domov heimkommen, nachhausekommen, gor heraufkommen, mimogrede vorbeikommen, naprej [vorwärtskommen] vorwärts kommen, naproti entgegenkommen, nazaj zurückkommen, po [die Straße] entlangkommen, s kom mitkommen, skozi durchkommen, skupaj zusammenkommen, ven herauskommen)
    ne priti nicht kommen, na sestanek ipd.: fortbleiben, ausbleiben, (einer Sache) fernbleiben
    ne priti naprej nicht vorankommen, nicht von der Stelle kommen, nicht vom Fleck kommen
    priti pozneje nachkommen, hinterherkommen
    nepričakovano priti hereinschneien, hereinplatzen
    opotekaje se priti hereinwanken
    priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen

    2.
    hoteti priti -wollen
    (skupaj [zueinanderwollen] zueinander wollen, nazaj zurückwollen …)
    moči priti -können
    (skozi durchkönnen, tja hinüberkönnen, zraven mitkönnen …)
    morati priti -müssen
    (nazaj zurückmüssen …)
    prositi koga, naj pride: sem herbitten
    dol herunterbitten
    noter hereinbitten

    3. (prispeti) eintreffen, pošta, pošiljke: eingehen; človek: ankommen

    4.
    daleč priti figurativno es weit bringen
    priti (zelo) prav komu: (jemandem) (sehr) gelegen kommen, (jemandem) [zupaß] zupass kommen
    priti si navzkriž s kom: mit (jemandem) überquer kommen
    priti skupaj zusammenkommen
    njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen
    priti kot naročen/nalašč wie gerufen kommen, gerade recht kommen
    priti ob pravem času rechtzeitig kommen, zur rechten Zeit kommen, ravno še: gerade noch zurechtkommen

    5. (pasti/zaiti v/ pod/na) geraten (v zastoj na cesti in den Stau, v vihar in den Sturm, v pozabo in Vergessenheit, v skušnjavo in Versuchung, v težave in Schwierigkeiten, pod slab vpliv unter schlechten [Einfluß] Einfluss, na slab glas in Verruf, in [Mißkredit] Misskredit)
    |
    priti do česa - krajevno: herankommen an, (jemandem/einer Sache) [nahekommen] nahe kommen, (etwas) erreichen, figurativno do denarja ipd.: kommen zu
    milijona: es bringen auf, kommen auf
    priti do besede zu Wort kommen
    priti do dna auf den Grund kommen
    priti do izraza zum Ausdruck kommen, Ausdruck finden (in)
    priti do izraza/veljave zur Geltung kommen
    ne priti do sape figurativno sprachlos sein
    priti iz kommen aus
    priti iz mode aus der Mode kommen, unmodern werden
    priti iz rabe ungebrauchlich werden
    priti iz vaje aus der Übung kommen
    priti k kommen zu
    priti k pameti Räson annehmen/zu Verstand kommen
    priti k sebi zu sich kommen, (postati močnejši) zu Kräften kommen, (priti k zavesti) das [Bewußtsein] Bewusstsein (wieder)erlangen
    priti na boljše sich verbessern
    priti na boben unter den Hammer kommen
    priti na cilj ans Ziel kommen, das Ziel erreichen
    priti na dan an den Tag/ans Licht/zum Vorschein kommen, s predlogom ipd.: herauskommen mit, herausrücken mit
    priti na dnevni red figurativno zur Sprache kommen
    priti na glas in den Ruf kommen, na slab glas: in Verruf kommen
    priti na oblast an die Macht kommen, ans Ruder kommen
    priti na okus auf den Geschmack kommen, Geschmack an (etwas) gewinnen
    priti na pomoč zu Hilfe kommen
    priti na psa auf den Hund kommen, heruntergewirtschaftet haben
    priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
    priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (Xu je prišlo na ušesa X hat Wind bekommen von)
    priti na vrsto an die Reihe kommen
    priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
    priti si na čisto z sich Klarheit verschaffen (über), sich ins klare kommen (über) ➞ → priti4
    priti ob kaj: (izgubiti) (etwas) verlieren, verloren haben
    priti ob dober glas in Verruf kommen
    priti ob sapo außer Atem kommen
    priti od kommen von, figurativno daherrühren, kommen davon, [daß] dass …
    priti od srca von Herzen kommen
    priti po koga/kaj: (jemandem (etwas)) holen, holen kommen
    priti pred kommen vor
    priti pred sodišče vor Gericht kommen
    priti v kommen in, hineinkommen in, figurativno sich Eingang verschaffen in, Eingang finden in
    priti v igro ins Spiel kommen
    priti v konflikt [aufeinanderprallen] aufeinander prallen, in Konflikt kommen mit
    priti v navado zur Gewohnheit werden
    priti v nevarnost Gefahr laufen
    priti v poštev in Betracht kommen, in Frage kommen
    ne priti v poštev nicht in Frage kommen, entfallen, außer Frage stehen
    priti v roke komu in (jemandes) Hände fallen
    priti v težave z Schwierigkeiten bekommen mit, es zu tun bekommen mit
    priti v zadrego in Verlegenheit kommen
    priti z/s kommen mit (tudi figurativno)
    priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
    priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
    |
    eno pride k drugemu eins gesellt sich zum anderen
    kdor prvi pride wer zuerst kommt
    naj pride, kar hoče komme, was da wolle
    nesreča ne pride nikoli sama ein Übel kommt selten allein
    počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
    presenečenje pride rado unverhofft kommt oft
    za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
    pridem takoj bin gleich zurück
  • príti prihájati to come; (dospeti) to arrive (at, in); (pojaviti se) to turn up, to put in an appearance

    príti, prihájati do to come to, to get to, to reach
    príti, prihájati po kaj, koga to come for (ali to fetch) someone, something
    príti, prihájati noter to come in
    príti, prihájati skupaj to meet
    príti, prihájati nazaj to come back, to return
    príti, prihájati ob (denar) to lose (one's money)
    ne príti, prihájati z besedo na dan (figurativno) to beat about the bush
    príti, prihájati na dan to come (ali to be brought) to light
    príti, prihájati bliže to come near, to approach
    príti, prihájati z dežja pod kap (figurativno) to jump from the frying pan into the fire
    ta beseda pride iz grščine this word is derived (ali comes) from Greek
    príti, prihájati nad koga to befall someone
    ne príti, prihájati blizu to keep (ali to hold) aloof, to keep one's distance
    príti, prihájati peš to come on foot
    sem je prišel peš, na konju, z avtom he walked, he rode, he drove here
    príti, prihájati do krize to come to a head
    odkod pride ladja? where does the boat hail from?
    príti, prihájati na izpit to present oneself for an examination
    najhujše še pride! the worst (of it) is yet to come!
    príti, prihájati med ljudi to mix with other people
    odkod to pride? how comes that?
    naj pride, kar hoče! come what may!, whatever may happen!
    tako ne boš prišel naprej this is not going to get you very far
    prišlo mi je na pamet it occurred to me, the idea struck me, it crossed my mind
    príti, prihájati v rabo to come into use
    príti, prihájati k sebi to recover one's senses, (iz nezavesti) to come to, to come round, to come to oneself
    kdor prej pride, prej melje first come first served
    príti, prihájati komu v roke, v pest (figurativno) to fall into someone's hands
    príti, prihájati zopet do sape to recover one's breath
    to pride na isto that amounts to the same thing, pogovorno it all boils down to the same thing
    príti, prihájati na svoje stroške to cover one's expenses
    príti, prihájati komu na sled to get on someone's track
    kako si prišel na to? how did you come to think of that?, what ever put that into your head?
    nikoli ne bo prišlo do tega it will never come to that
    pridi(te) z menoj! come (along) with me!
    príti, prihájati do sporazuma to reach an understanding
    prišel bom po tebe I'll call for you
    včeraj mi je prišel povedat he came and told me yesterday
    moja ura je prišla (figurativno) my hour has come
    príti, prihájati komu na ušesa to reach someone's ears
    kdo pride na vrsto? whose turn is it?
    prišlo bo do vojne we shall have war, it will come to war
    príti, prihájati do pretepa to come to blows
    príti, prihájati na svet to come into the world, to be born
    príti, prihájati na beraško palico to be reduced to beggary, to fall on evil days
    slučajno príti, prihájati to happen ta come
    príti, prihájati na vrsto to have one's turn
    príti, prihájati na svoj račun to profit, to benefit (pri, ob by)
    zelo prav príti, prihájati to come in very handy
    príti, prihájati kot poklican, kot nalašč to arrive opportunely
    príti, prihájati v poštev to come into consideration
    ne príti, prihájati v poštev to be irrelevant (ali to be beside the point)
    príti, prihájati do zaključka to reach a conclusion, to decide
    ne pridi mi več pred oči! I will never see you again!
    iz tega ne bo prišlo nič nothing will come of it
    na to jaz ne bi bil nikoli prišel that would never have occurred to me
    prišlo je čisto drugače it turned out quite differently
    slučajno sem prišel na to I found it out accidentally
    príti, prihájati do odločitve to come to a decision
    priti v modo to come into fashion
    príti, prihájati v denarno stisko to be hard up, to run short of money
    prepozno príti, prihájati to be (too) late
    príti, prihájati na spregled to turn up, to make one's appearance
    príti, prihájati k zavesti to come to one's senses
    kolikokrat prideš skupaj z njim? how often do you meet him?
    nesreča nikoli ne pride sama misfortunes never come singly
    to pride od tvojega dolgega ležanja v postelji that comes of your staying in bed so long
  • príti (prídem) perf. ➞ prihajati

    1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
    priti v mesto venire in città
    vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

    2.
    priti ven venire fuori, uscire
    priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
    priti na obisk venire a trovare qcn.
    priti na pomoč venire, correre in aiuto
    priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
    priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
    priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
    priti iz zemlje germogliare, spuntare
    priti v pristanišče venire in porto, approdare
    priti na mizo venire in tavola
    priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
    priti po koga venire a prendere qcn.
    priti na vrsto essere di turno, toccare
    priti na misel venire, saltare in mente
    priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
    priti do zaključka pervenire alla conclusione

    3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
    gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
    obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

    4. (nastopiti) venire, arrivare;
    solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
    prišla je vročina è arrivato il caldo
    prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
    spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

    5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
    kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
    izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
    to pride pod točko dve questo viene al punto due

    6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
    z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
    priti do prepričanja convincersi
    priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

    7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
    v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

    8. pog. priti na:
    na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
    koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

    9. pog. priti pod:
    naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
    del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

    10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
    radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
    priti z nekim vprašanjem domandare

    11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
    koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

    12.
    priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
    priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
    priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
    priti do izraza essere evidente, chiaro
    priti k pameti mettere la testa a posto
    priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
    priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
    priti na dražbo essere messo all'incanto
    priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
    priti v poštev esser preso in considerazione
    pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
    priti v navado diventare abitudine
    impers. pog. priti slabo sentirsi male
    prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
    priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
    priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
    priti na grmado finire sul rogo
    priti na idejo ricordarsi, venire in mente
    priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
    priti na jezik dire
    pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
    priti na konja riuscire, essere a cavallo
    priti na tapeto venire discusso, trattato
    ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
    priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
    priti na oder essere messo in scena, rappresentato
    priti na beraško palico ridursi sul lastrico
    priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
    priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
    priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
    priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
    priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
    priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
    priti na slabše scapitarne
    priti na svet venire al mondo, nascere
    priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
    priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
    priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
    priti (čisto) ob pamet sragionare
    priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
    priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
    priti pred oči vedere, venire a portata di mano
    priti pred sodišče essere portato in tribunale
    priti v javnost divenire di dominio pubblico
    priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
    priti v leta invecchiare, essere vecchio
    priti v meso in kri diventare abitudine
    priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
    priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
    priti v pregovor divenire proverbiale
    priti v promet essere in vendita, in circolazione
    priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
    priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
    priti v zavest diventare coscienti di qcs.
    priti v zobe ljudem essere calunniato
    priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
    priti daleč aver successo, riuscire, farcela
    kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
    priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
    pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
    pren. priti naproti venire incontro
    ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
    pog. priti prav servire, venire a proposito
    pog. priti proč crepare
    priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
    pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
    priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
    pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
    rel. priti v nebesa andare in paradiso
    šport. priti v finale arrivare alle finali
    priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
    priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
    priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
    priti z zamudo arrivare in ritardo
    priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
    jur. priti (kot priča) comparire
    priča ni prišla il teste non è comparso
    priti na cilj giungere al traguardo
    priti na vrh raggiungere la vetta
    priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
    priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
    priti do česa venire in possesso di qcs.
    priti do resnice attingere alla verità
    priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
    priti do vrhunca culminare
    priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
    priti iz zapora uscire di prigione
    priti iz luknje sbucare
    priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
    pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
    priti na dan trapelare
    priti na misel sovvenire
    priti ob dober glas discreditarsi
    priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
    priti ob voljo svogliarsi
    priti po kaj prelevare
    priti prej anticipare; precorrere
    priti v pravem trenutku andare a fagiolo
    priti v stik contattare
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • príti venir ; (prispeti) llegar

    priti z letalom (z ladjo, z vlakom, z avtom, z avtobusom) venir en avión (en barco, en tren, en coche, en autobús)
    zopet priti volver
    priti bliže acercarse; aproximarse
    pridi sem! ¡ven aquí!, ¡ven acá!
    pridimo k stvari ¡vengamos al caso!
    to mi pride kot nalašč eso me viene clavado
    prideš kot poklican llegas muy oportunamente
    priti kot poklicano, kot nalašč venir rodado
    naj pride, kar hoče! venga lo que viniere, pase lo que pase
    priti do cilja alcanzar su objetivo, lograr la finalidad
    priti med ljudi tratar con la gente, (govorica) extenderse
    priti si na jasno o čem poner (ali sacar) en claro a/c
    kako pridem do ...? ¿por dónde se va a...?
    priti h komu venir a casa de alg
    priti na dan llegar a descubrirse, llegar a saberse
    prišlo mu je na misel, (da ...) tuvo la idea de (nedoločnik), se le ocurrió... (nedoločnik)
    priti iz mode pasar de moda
    priti v nevarnost exponerse a un peligro
    priti ob kaj perder a/c, quedar privado de a/c
    priti ob življenje perder la vida, morir, perecer
    ne priti z mesta (ne se premakniti) no moverse del sitio, no avanzar; (fig tudi) no adelantar
    priti v poštev ser tomado en consideración
    priti na pomoč venir en ayuda
    priti na okus tomar gusto (za kaj a a/c)
    priti na svoj račun realizar un beneficio, fig quedar satisfecho
    priti do pretepa llegar a las manos
    če pride do vojne si estalla la guerra
    priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
    priti čemu na sled descubrir la pista de a/c
    priti iz takta perder el compás; fig desconcertarse
    priti pred sodnika comparecer ante el juez
    priti na svet venir al mundo, nacer
    prišel sem na vrsto ha llegado mi turno
    priti zopet k zavesti volver en sí, recobrar el conocimiento
  • pritlikavec samostalnik
    1. lahko izraža negativen odnos (oseba s telesno okvaro) ▸ törpe, törpenövésű [ember]
    grbavi pritlikavec ▸ púpos törpe
    dvorni pritlikavec ▸ udvari törpe
    označiti za pritlikavca ▸ törpének minősít
    V družini je najstarejši med petimi otroki in edini pritlikavec. ▸ A családban az öt gyermek közül ő a legidősebb és az egyetlen törpenövésű.

    2. (kar je majhno ali nepomembno) ▸ törpe, töpörtyű
    O Evropski uniji lahko trdimo, kar smo v preteklosti govorili o Nemčiji: je ekonomski velikan in politični pritlikavec. ▸ Az Európai Unióról ugyanazt állíthatjuk, mint a múltban Németországról: hogy gazdasági óriás és politikai törpe.

    3. (o zvezdah) ▸ törpecsillag
    Rdeči pritlikavec je hladnejši kot Sonce, planetova orbita pa je manjša od Zemljine. ▸ A vörös törpecsillag hidegebb a Napnál, a bolygó pályája pedig szűkebb a Földénél.

    4. (pravljično bitje; škrat) ▸ manó, törpe
    V prvi različici pa se Krpan po odhodu z Dunaja sreča s kraljem pritlikavcev, ki mu pomaga rešiti kraljestvo. ▸ Az első változatban, miután elhagyta Bécset, Krpan találkozik a törpekirállyal, aki segít neki megmenteni a királyságot.
    Spomnil se je svojih prijateljev, gozdnih pritlikavcev, in je odšel k njim, da bi mu pomagali. ▸ Eszébe jutottak a barátai, az erdei manók, és elment hozzájuk segítségért.

    5. (o majhni rasti, pasmi) ▸ törpe
    Za pritlikavce nasploh velja, da so izredno učljivi in pametni psi. ▸ A törpekutyákra általánosan érvényes, hogy kivételesen tanulékonyak és okosak.
  • privé, e [prive] adjectif zaseben, privaten; neslužben

    en privé zasebno
    privé de brez
    en tant que personne privée kot navaden državljan
    à titre privé zasebno, kot zasebnik; masculin zasebno življenje; zasebni sektor
    droit masculin privé zasebno pravo
    école féminin privée zasebna šola
    entreprise féminin privée zasebno podjetje
    homme masculin privé zasebnik
    propriété féminin, voie féminin privée zasebna lastnina, zasebna pot
    vie féminin privée zasebno življenje
    prendre un emploi dans le privé vzeti službo v zasebnem sektorju
    le souverain a séjourné à titre privé dans un pays étranger vladar je kot zasebnik bival v neki tuji deželi
  • prīvō -āre -āvī -ātum (prīvus) pravzaprav „ločiti (ločevati) kaj od česa“; od tod

    1. spraviti (spravljati) koga ob kaj, (od)vzeti (jemati) komu kaj, prikrajš(ev)ati koga za kaj; z abl. separationis: Lucr., Gell. idr., aliquem luce, somno Ci., rem publicam exercitu C., urbes viris nobilissimis Ci., privatus vitā Ci., lumine O., fide privare aliquem Stat. vzeti komu vero (upanje); le predklas. z gen. ali acc.: me privasti tui Afr. ap. Non.; subst. pt. pr. prīvantia -ium, n (= gr. στερητικά) kar zanika, zanikajoče, nikalno: Ci.

    2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), oprostiti (oproščati) koga česa: Lucr. idr., aliquem dolore, exsilio, molestiā Ci., formidine H. Od tod adj. pt. pf. prīvātus 3

    1. posamezniku ali zasebniku pripadajoč, oseben, zaseben, lasten, svoj, privaten (naspr. publicus, communis): privatus illis census erat brevis, commune magnum H., domus, vita Ci., agri, aedificia C., alicuius horti T., res, quae ipsius erant privatae Ci. njegovo zasebno premoženje, publica fortuna vel privata Sen. ph. usoda, ki usmerja (uravnava, vodi) javne in zasebne zadeve, privata calamitas est Ci. zadeva le mene (ne državo), dolor L., suo privato, non publico consilio C., N. na svojo roko, na lastno pest, za svoje (lastne) namene, brez državnega pooblastila, ne v imenu države, ne z državnim pooblastilom; subst. prīvātum -ī, n (le v zvezi s praep.) svoje, lastno: tributum ex privato conferre L. iz svojega; toda: proripere se ex privato L. z doma, in privato
    a) doma: L.
    b) na svojih tleh: O.; privatum vendere L. v zasebno (upo)rabo.

    2. v času republike = brez javne službe, brez poveljstva; kot subst. prīvātus -ī, m neoblastnik, zasebnik: vir privatus Ci. idr., privati homines Ci. posamezne osebe, imperator nunc privatus Pl. brez poveljstva, Miltiades non videbatur esse posse privatus N. brez poveljstva, privatus an cum potestate Ci., privatus an magistratus Q., reges, augures, privati Ci., Scipio privatus Gracchum interfecit, Catilinam nos consules perferemus? Ci., privatus Varr. posamezna oseba, posameznik; v enakem pomenu tudi pl. privati Varr.; v cesarski dobi necesarski, neknežji, podložen, podložnik (naspr. princeps): Plin. iun., privati hominis nomen supra principis attolere T., spectacula Suet. ne prirejene od cesarja.

    3. (po gr. ἴδιος) navaden, preprost: privata ac prope socco digna carmina H.
  • prix [pri] masculin cena, stroški; nagrada; vrednost; pomen, zaslužek; kazen; nagrajenec, -nka

    prix Nobel Nobelov nagrajenec

    1.

    à prix d'argent za denar
    à bon prix poceni
    au prix de za ceno, na stroške, s pomočjo
    à aucun prix za nobeno ceno, na noben način
    au prix où est le beurre (familier) kot so stvari sedaj
    à moitié prix za polovično ceno
    à prix d'or za drag denar, zelo dragó
    à tout prix za vsako ceno, na vsak način
    à vil prix za smešno ceno, smešno poceni
    de prix velike vrednosti, dragocen
    de peu de prix malovreden
    même au prix de la vie tudi če bi to stalo življenje
    hors de prix nedosegljiv, zelo drag

    2.

    prix d'achat, de vente kupna, prodajna cena
    prix pluriel alimentaires cene živil
    prix pluriel d'après-guerre, d'avant-guerre povojne, predvojne cene
    prix du bail cena najemnine, zakupa
    prix coté à la bourse borzna cena
    prix au comptant cena za gotovino
    prix-courant masculin cenik
    prix courant tržna cena
    prix coûtant lastna c.
    prix dérisoire smešna, smešno nizka c.
    prix de détail maloprodajna c.
    prix exceptionnel, d'occasion izjemna, priložnostna c.
    prix excessif, exorbitant pretirana c.
    prix de fabrique tovarniška c.
    prix fait, prix convenu dogovorjena c.
    prix de faveur izjemno ugodna c.
    prix fixe stalna c.
    prix forfaitaire, global pavšalna c.
    prix de gros veleprodajna c.
    prix imposé predpisana c.
    prix inabordable nedostopna c.
    prix libre prosta c.
    prix de main-d'œuvre stroški za delovno silo
    prix maximum, minimum maksimalna, minimalna c.
    prix modéré, modique zmerna c.
    prix mondial cena na svetovnem tržišču
    prix moyen poprečna c.
    prix net, brut neto, bruto c.
    prix plancher, prix plafond najnižja, najvišja c.
    prix de producteur proizvodna c.
    prix publicitaire reklamna c.
    prix de rachat zopetna odkupna c.
    prix-réclame reklamna c.
    prix de revient lastna c.
    prix sacrifié prenizka c. (pod lastno c.)
    prix de souscription subskripcijska c.
    prix unique, unitaire enotna c.
    prix usuraire oderuška c.
    prix de voyage voznina
    augmentation féminin, baisse féminin blocage masculin, calcul masculin, chute féminin, contrôle masculin des prix povišanje, znižanje, blokiranje, izračunanje, padec, kontrola (nadzor) cen
    (tout) dernier prix skrajna, zadnja c.
    distribution féminin des prix razdelitev nagrad (v šoli na koncu šolskega leta)
    fluctuation féminin des prix nihanje cen
    formation féminin, hausse féminin des prix formiranje, porast cen (na borzi)
    Grand prix (de) velika nagrada (na konjskih dirkah)
    juste prix équitable primerna c.
    indice masculin des prix indeks cen
    liste féminin des prix cenik
    stabilisation féminin, stabilité féminin des prix stabilizacija, stabilnost cen
    vil prix smešno nizka, slepa cena
    attacher grand prix à quelque chose zelo ceniti, upoštevati kaj
    augmenter de prix podražiti se
    augmenter les prix zvišati cene
    n'avoir pas de prix, être sans prix imeti zelo veliko vrednost, biti nepoplačljiv
    convenir d'un prix pogoditi se za ceno
    décerner un prix prisoditi, priznati, podeliti nagrado
    demander un prix zahtevati ceno
    demander le prix vprašati za ceno
    diminuer, baisser les prix zmanjšati cene
    disputer un prix pogajati se, potegovati se za ceno
    établir, fixer un prix določiti ceno
    faire hausser les prix pognati cene kvišku
    mettre quelque chose à prix oceniti (v denarju)
    mettre la tête de quelqu'un à prix razpisati nagrado na glavo kake osebe
    rabattre du prix popustiti v ceni
    remporter le prix dobiti nagrado, biti prvi
    remporter le prix d'excellence dobiti (šolsko) nagrado kot najboljši učenec
    vaincre au prix de sa vie plačati zmago s svojim življenjem
    valoir, avoir son prix biti vreden svoje cene
    ce n'est pas dans mes prix to mi je predrago
    cela vaut toujours son prix to obdrži vedno svojo vrednost
  • prizadévati si (se) to strive; to try hard; to endeavour; to take pains; to apply oneself (to)

    na vso moč si prizadévati si (se) to try (ali to do) one's best, to strive with all one's might
    prizadévati si (se) za uspeh to strive for success
    prizadeval si je, da bi (kot) prvi prišel tja he strove to get there first
  • priznan (-a, -o) anerkannt; sloveč: namhaft
    kot je priznano zugestandenermaßen
  • priznáti priznávati (dolg) to acknowledge, to recognize; (krivdo, napako, itd.) to confess, to concede, to own up; (dopuščati) to admit, to make admission; (odobriti) to ratify, arhaično to avouch; (pravico, pravo) to concede a claim, to give someone his (ali her) due; to do justice to

    priznáti, priznávati koga za... to own someone for...
    ne priznáti, priznávati za svojega, za svoje to disown someone, something
    priznal mi je, da... he admitted to me that...
    odkrito priznáti, priznávati to admit frankly
    priznáti, priznávati otroka to recognize a child as one's own, to admit paternity
    priznáti, priznávati za (kot) svoje to acknowledge as one's own
    priznaj vendar! own up!
    priznam svojo zmoto I admit I was wrong
    vse priznáti, priznávati to confess everything, (žargon) to come clean, to own up, to cough it up
    priznáti, priznávati zločin to confess to a crime
    priznam, da nisem imel prav I acknowledge that I was wrong
    priznavajo, da so to vedeli že prej they admit that they knew it before
    priznáti, priznávati se za krivega to admit one's guilt
    priznáti, priznávati se za premaganega to concede victory
    ne hoteti priznáti, priznávati to disclaim, to disavow, to deny
    to mu je treba priznáti, priznávati you have to grant him that
    treba je, mora se priznáti, priznávati, da... it must be admitted (ali conceded) that...
    priznáti, priznávati krivdo, priznáti, priznávati se za krivega to plead guilty
    priznam, da bo treba premagati še mnogo težav I admit that we shall have to overcome many difficulties
    rade volje priznamo usluge, ki nam jih je izkazal we readily acknowledge the services he has rendered us
    priznáti, priznávati svoj poraz to admit defeat
  • probātiō -ōnis, f (probāre)

    1. poskušnja (poizkušnja), preskus (preizkus), preskušnja (preizkušnja), test, ogled: Varr., Plin., Suet., Vitr., Amm. idr., athletarum Ci., futura Ci., oesypi, croci sinceri, pumicis, limae Plin., equitum Val. Max.

    2. odobravanje, odobritev, odobrilo, pristanek, dovoljenje: ob probationem pretium datum Ci.; od tod videz (podoba, dozdeva, (do)zdetek) resnice: tale visum nullum esse ut perceptio consequatur, ut autem probatio multa Ci.

    3. dokaz (dokazovanje): Sen. ph., Plin. iun. idr., firma, evidens, potentissima Q.; s subjektnim gen.: oculorum Plin. očiten dokaz; z objektnim gen.: eius rei Iust., scelerum T., veri Lact.; z ex: ex causis probatio Q.; occ. kot ret. t.t. dokazovanje = dokazni (tj. tretji) del govora: Q.
  • probus 3 (iz *pro in *bhu̯o- (iz indoev. kor. *bhū- biti [prim. fui]; prim. superbus iz super + *bhu̯-os)

    1. s preizkusom (preskusom, preskušnjo, preizkušnjo, testom) potrjen, preizkušen, od tod dober, (na)ročen, pripraven: Pl., Col., artifex Ter., ingenium Ci. dobra glava, navigium C., argentum L.

    2. metaf. (nravno, moralno, značajsko) dober, (blago)nraven, pošten, pravičen, kreposten, neoporečen, vrl, skromen: Pl., H., Plin. idr., adulescens Ci., mulier Ter., homo probior Ci., vir probissimus Plin. iun., proba oratio Ci. kreposten. Adv. probē (pri Pl. probĕ)

    1. dobro, dodobra, prav, kakor je prav, zelo, prikladno, primerno, ustrezno, spretno, pošteno, temeljito, popolnoma: probe scire, nosse, meminisse Ci., fortitudo probe definitur a Stoicis Ci., probe narras Ter. dobro vest prinašaš, probe errare, perire Pl., mimos scite magis quam probe actitavit T. bolj umetelno kot dostojno, Ciceronem probe (zgledno) ac vetuste (klasično) locutum (sc. esse) Gell.; kot potrjevalen odgovor = prav! dobro!: Kom., probissime Ter. prav dobro.

    2. metaf. pošteno: probe se agere circa omne negotium suum Ulp. (Dig.).
  • procēdere v. intr. (pres. procēdo)

    1. iti, hoditi naprej:
    procedere a passo d'uomo iti korakoma
    procedere oltre nadaljevati pot

    2. pren. nadaljevati:
    procedere nel discorso nadaljevati izvajanje
    procediamo con ordine naprej po vrsti

    3. pren. napredovati:
    tutto procede a gonfie vele vse gre kot po maslu

    4. ravnati, delati:
    procedere da galantuomo ravnati pošteno

    5. izvirati, izhajati

    6. admin. začeti, začenjati; opraviti, izvršiti:
    procedere all'esecuzione di qcs. začeti izvedbo česa

    7. pravo sprožiti postopek; sodno preganjati:
    procedere contro qcn. sprožiti postopek zoper koga
  • prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

    1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
    a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
    b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
    c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

    2. metaf.
    a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
    b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
    c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.
  • procés (kazenski) proceso m ; causa f criminal ; (civilni) pleito m ; (pravni spor) litigio m ; causa f ; (poték) proceso m (tudi kem) ; (postopek) procedimiento m ; operación f

    civilni proces causa f civil
    delovni proces proceso m de trabajo
    kazenski proces proceso penal, causa (ali proceso) criminal
    senzacionalen proces proceso sensacional
    dobiti (izgubiti) proces ganar (perder) un pleito
    začeti proces incoar un proceso
    začeti proces proti komu formar (ali seguir un) proceso contra alg
    voditi proces proti komu seguir una causa contra alg
    napraviti kratek proces (fig) no andarse con contemplaciones; cortar por lo sano; no pararse en barras
    slaba poravnava je boljša kot dober proces más vale mal arreglo que buen pleito
  • procès [prɔsɛ] masculin pravda, proces, postopek proti; pravni spor; tožba; pravdni akti; médecine potek, tok bolezni

    sans (autre) forme de procès kratko; brez pomisleka, takoj
    procès civil civilna pravda
    procès criminel, pénal kazenski postopek
    procès en divorce ločitvena tožba
    procès en recherche de paternité proces za ugotovitev očetovstva
    procès simulacre (politique) uprizorjen proces
    droit masculin de procès pravdna pristojbina
    accommoder, arranger un procès poravnati (pravni) spor
    avoir, conduire, poursuivre un procès imeti, voditi pravdo
    entamer, entreprendre, intenter un procès začeti pravdo
    faire un procès à quelqu'un pravdati se s kom
    faire le procès à quelqu'un tožiti koga
    gagner son procès (figuré) imeti uspeh
    perdre son procès (figuré) ne uspeti, spodleteti
    mettre les parties hors de cour et de procès ustaviti sodni postopek (pravdo)
    réveiller un procès zopet začeti, oživiti proces
    un mauvais arrangement vaut mieux qu'un bon, que le meilleur procès slaba poravnava je več vredna kot dobra, kot najboljša pravda
  • prōcidentia -ae, f (prōcidere)

    1. bolezensko izstopanje kakega telesnega dela izstop, izpad, zdrk, kila, prolaps, povešenje, poves: sedis, oculorum, vulvarum Plin.

    2. kot gram. t.t. = gr. ἀντίπτωσις zamenjava sklonov, zamenjava enega sklona z drugim: Prisc.
  • prō-cōnsul -sulis, m (iz klas. pro consule, gl. pod prō) prókónzul, bivši konzul, ki je po koncu svojega konzulovanja šel kot namestnik v kako provinco: Quadr. fr., Ci., C., S. fr., S., L., Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Sen. rh., Vell., Sen. ph., Plin., Plin. iun., T., Suet., Gell., G., Fr., Ap., Icti., Eutr., Aus., Amm., Lamp., Vop., M. idr.; za časa cesarjev (cesarski) namestnik v senatskih provincah: Suet., G.