Franja

anthrōpiānī -ōrum, m (iz ἄνϑρωπος) antropiani, razkolniki, ki so priznavali Kristusa le za človeka in so tajili njegovo božanstvo: Eccl.

anthrōpographus -ī, m (iz ἄνϑρωπος in γράφω) obrazar, vzdevek slikarja Dionizija: Plin.

anthypophora -ae, acc. -ān, f (gr. ἀνϑυπο-φορά) antipofora, govorna podoba, kadar govornik tisto, kar bi mogel nasprotnik oponesti, sam omeni in izpodbija: Sen. rh.

antiborēus 3 (ἀντί in βόρειος) proti severu obrnjen: Vitr.

Anticatō -ōnis, m (hibrid ἀντι-Catō) Antikaton, „Protikaton“, satirično Cezarjevo delo (v dveh knjigah) proti Ciceronovemu slavilnemu spisu Katonu Utičanu: Q., Gell., ut dixit Caesar in priore Anticatone Caelius ap. Prisc. v prvi knjigi svojega Antikatona; pl. Anticatones (glede na dve knjigi tega spisa): Iuv., Suet.

anticipacij|a ženski spol (-e …) die Antizipation, die Vorwegnahme
v anticipaciji česa im/in/unter Vorgriff auf

anticipation [æntisipéišən] samostalnik
pričakovanje, predvidevanje, slutnja; upanje; plačanje računa pred rokom

in anticipation vnaprej
contrary to anticipation proti pričakovanju

anticipo m

1. predujem; akontacija:
chiedere un anticipo sullo stipendio prositi za predujem pri plači

2.
in anticipo predčasno, vnaprej
partirei con un anticipo di tre ore odpotoval je tri ure prej

3. šport
giocare sull'anticipo prehiteti nasprotnika, imeti pobudo pri igri

4. strojn. predvžig

anticipō -āre -āvī -ātum (ante in capere; prim. occupō)

1. naprej (predčasno) vzeti (jemati), preusvojiti (preusvajati) si: quod ita sit informatum anticipatumque mentibus nostris Ci. ker si naš um tako predstavlja in ima to prirojeno idejo, a. rei molestiam Ci. ep. vnaprej biti v skrbeh zaradi..., per compendia montis anticipata via est O. se je prej prehodila, se je skrajšala, a. ludos Suet. igre predčasno obhajati, mortem Suet. prej se usmrtiti.

2. prehite(va)ti; abs.: Varr. ap. Non., Lucr., Plin.; pren. z acc. = prekositi (prekašati), preseči (presegati): acumen Lucumonis Aus.

antico

A) agg. (m pl. -chi) star, starinski; staromoden:
il buon tempo antico dobri stari časi
Antico Testamento sveto pismo stare zaveze
età antica stari vek
in antico v davnini
all'antica po starem, starinsko

B) m pl. starodavniki, predniki

Anticyra -ae, f (Ἀντίκυρα) Antikira, mesto

1. v Ftiotidi ob Malijskem zalivu.

2. v Fokidi: L., H., O. idr. Obe mesti sta sloveli zaradi čemerike, ki je obilno rasla po okoliških gorah; iz te rastline so pripravljali daleč okrog sloveče zdravilo proti blaznosti in težkokrvnosti. Boljša čemerika je rasla v Ftiotidi, a fokidski Antikirijci so znali bolje pripravljati omenjeno zdravilo, ker so primešavali čemeriki neko sezamu podobno rastlino, imenovano Anticyricon -ī, n antikirik: Plin.; meton.: tribus Anticyris insanabile caput H. = ki je ne ozdravi vsa čemerika celega sveta.

antideā, adv. (antid [st.lat. = ante] in eā, prim. postideā) star. = anteā (v posvečevalnem besedilu pri): L.

antideō -īre (antid [st.lat. = ante] in īre) star. = anteeō -īre: Pl.

antidhāc, adv. (antid [st.lat. = ante] in hāc; prim. antideā) star. = antehāc: Pl.

antidot samostalnik
1. medicina (protistrup) ▸ ellenszer, ellenméreg, antidotum

2. (o rešitvi) ▸ ellenszer
Po ugotovitvah ameriških strokovnjakov sta telesna aktivnost in gibanje izredno učinkovita antidota proti visokemu tlaku. ▸ Amerikai szakemberek szerint a fizikai aktivitás és a testmozgás rendkívül hatékony ellenszere a magas vérnyomásnak.

Antigenidās (Antigenidēs) -ae, m (Ἀντιγενίδης) Antigenida, ime dveh slavnih piskačev: Satirovega sina, Tebanca (okrog l. 440), in Dionizijevega sina (okrog l. 338); oba pogosto zamenjujejo: Ci., Val. Max., Plin. (z acc. -iden), Gell. (z acc. -idam).

antigeriō, adv. (najbrž iz anti [= ante] in gerere) st.lat. = valde: Q., P. F.

Antigonē -ēs, f (Ἀντιγόνη) Antigona,

1. Ojdipova in Jokastina hči, Eteoklejeva in Polinejkova sestra: Pr. — Soobl. Antigona -ae, f: Hyg., Iuv.

2. Laomedontova hči, Junona jo je spremenila v štorkljo: O., Serv.

3. Feretova hči (Pheres): Hyg.

Antigonus -ī, m (Ἀντίγονος) Antigon,

1. vojskovodja Aleksandra Vel., oče Demetrija Poliorketa, namestnik v Veliki Frigiji; po Aleksandrovi smrti se je bojeval z diadohi in padel pri Ipsu l. 301. Njegov vzdevek je Κύκλωψ, ker je izgubil eno oko: Ci., N., Iust.

2. Ant. Gonatās (γονατᾶς = z železno ploščo na kolenih) Antigon Gonat, sin Demetrija Poliorketa, izvrsten vojskovodja, umrl l. 240: Iust.

3. Ant. Dōsōn (Δώσων = ki vedno samo obljublja) Antigon Dozont, vnuk Demetrija Poliorketa, se je poročil l. 230 s Hrizeido, vdovo mak. kralja Demetrija II., padel l. 221 v boju z Ilirci: L., Iust.

4. Antigon Kimljan (Cymae), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Col.

5. poslanec kralja Deotara: Ci.

6. neki rim. osvobojenec: Ci. ep.

7. neki slikar: Plin.

Antilibanus -ī, m (Ἀντιλίβανος) Antilibanon, gorovje med Libanonom in Sirijo: Ci. ep., Plin.