Franja

ficher² ali fiche, participe passé fichu [fiše, -šü] verbe transitif, familier vreči, zagnati, zabrisati; dati; verbe intransitif delati, počenjati

ficher (ali fiche) le camp pobrisati jo, pobrati se (stran)
fichez-moi le camp! poberite se proč!
fiche par terre vreči, spustiti na tla, figuré preprečiti
cette pluie fiche par terre notre projet de promenade ta dež onemogoča naš načrt za sprehod
fiche quelqu'un dedans (populaire) koga v zapor vtakniti; za nos potegniti, prevarati koga
fiche en l'air v zrak vreči, figuré preprečiti, onemogočiti
fiche une gifle primazati zaušnico
ficher la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
fiche-moi la paix! daj mi mir!
ficher à la porte skozi vrata vreči
on l'a fichu à la porte de l'école vrgli so ga iz šole
je te fiche mon billet que ... stavim, kar hočeš, da ...
il n'a rien fichu de la journée ves dan ni nič naredil
va te faire fiche!; je t'en fiche! motiš se! kje pa! vraga!
je pensais qu'il allait finir son discours mais, va te faire fiche!, il a parlé encore dix minutes mislil je, da bo končal svoj govor, toda kaj še (kje pa)!, govoril je še deset minut
je t'en ficherai, moi, des voyages d'agrément! ti bom že dal (še nimaš dovolj?) potovanj za zabavo!
se ficher (ali: fiche) de quelque chose požvižgati se na kaj
je m'en fiche! se požvižgam na to! mar mi je to! vseeno mi je!
se ficher par terre lopniti, pasti na tla
se ficher dedans, le doigt dans l'œil pošteno se zmotiti, »urezati«

fictor -ōris, m (fingere)

I.

1. voskar, medičar (ker so ti rokodelci darilna živinčeta ulivali iz voska ali jih pekli iz sladkega testa): Enn., Varr., Isid., quod imperitus adulescens sine fictore fecisse dicatur Ci. tako tudi Var., Isid.

2. kipar, podobar: pictores fictoresque Ci. —

II. metaf.

1. izmišljevalec: f. fandi (Ulixes) V. mojster v laganju.

2. začetnik, tvorec, povzročitelj: fortunae Pl., legum Pl. sprožitelj.

fīcus -ī in -ūs (najbrž izpos. iz gr. σῦκον, beotsko τῦκον smokva ali verjetneje iz fen. phaggim na pol zrela smokva)

I.

1. smokva (drevo), smokvovec: Varr., Col., Plin., Iuv., Suet., Pall., arbor fici Ci. smokvovec, ficus densissima pomis O., ex fico se suspendere Q.; kot masc.: Ca.; meton. (šalj.): pepedi diffissā nate ficus H. (jaz) gora iz smokvovine.

2. smokva (sad): Varr., Col., Auct. b. Afr., Cels., Mart. idr. ex fici tantulo grano Ci., tu illi fiscinam ficorum obiecisti Ci., suam pulla ficus ornat arborem H.; pesn.: ficus prima H. „prva smokva“ = konec poletja, začetek jeseni; kot masc.: Luc., Cael., Macr. Soobl. fīcum -ī, n: Aur. —

II. masc. sramna bradavica: Mart. (1, 65, 4); meton. = (človek) pokrit s sramnimi bradavicami: Mart. (4, 52, 2).

Opomba: Dat. sg. vselej fico, gen. pl. ficorum (ficuum le: Th. Prisc.), dat. in abl. pl. ficis (ficubus le: Th. Prisc.).

fidēlia -ae, f (iz *fides-lia, prim. lat. fiscus iz *fidscos, gr. πίθος iz *φίθος sod) lonec, posoda iz gline, prsti ali stekla: Pl., Col., Pers.; poseb. belilnik, zidarska posoda za belilo; preg.: duo parietes de eadem fidelia dealbare Curius ap. Ci. ep. „pobeliti dve steni iz enega belilnika“, „z enim mahom dva panja posekati“, „dve muhi ubiti na en mah“ = z enim dejanjem doseči dvojen namen.

fidēs¹ (fidis) -is, večinoma pl. fidēs -ium, f (izpos. gr. σφίδη črevna struna)

1. struna (iz črev): Prud., chelys … percussā fide Sil.

2. meton. glasbilo s strunami, lira, plunka, citre; igra (brenkanje) na strune;
a) pesn. sg. kolekt.: f. Cyllenēa (= Mercurii) H., Tēia (= Anacreontis) H., inventor curvae fidis O., fides gemmis instructa O. sume fidem O.; klas. le pl. v istih pomenih: f. Latina Pers.; fides plures Ci. več glasbil na strune, fidibus canere Ci., Q. na plunko igrati, fidibus (sc. canere) discere ali docere Ci., fidibus (sc. canere) scire Ter., fidibus uti Ci., fidibus canoris ducere quercūs H., fidibus Latinis (lat. pesništvu) Thebanos aptare modos H. (o liriku); nihil cum fidibus graculo Gell. (o ljudeh, ki se nič ne spoznajo na pesništvo).

3. metaf. Fidēs: Varr., Ci. (Arat.) ali Fidis: Col., Sid. = Lyra, ozvezdje Lira.

fidēs² -eī, f (fīdere; glede na kratkost vokala i v fides prim. gr. πίθεσθαι poleg πείθω).

I.

1. zaupanje, vera: fide … vestra fretus Ci., quod mihi cum fide semel impositum est Ci., cum plena fide O., cum fide audiebatur T. s pohvalo, nec vana fides genus esse deorum Ci. ni prazna vera (domneva), fidem habere Ter., Col. verjeti, vero imeti, res fidem habuit O., alicui ali alicui rei fidem habere ali tribuere, komu, čemu verjeti, — vero dati, — zaupati: testibus ali Gabinii defensioni fidem habere Ci., cum eis sive creditur sive fides non habetur Ci., testimonio fidem tribuere Ci., tako tudi alicui rei fidem adiungere Ci. ali (pesn.) — ferre V. ali — addere L., O., T., Amm. ali admittere Cl.; (alicui) fidem facere (komu) kaj verjetno narediti, — zaupanje (vero) vzbuditi, prepričati ga: lacrimae fecere fidem O., quoniam vita viri fidem non faciebat Ci., aptum quiddam ad fidem faciendam Ci. nekaj prepričevalnega, tibi fidem faciemus nos ea suadere, quae … Ci.; v pass.: aliquamdiu fides fieri non poterat C. se (mu) ni moglo verjeti, vix fides facta est N. komaj (stežka) se je dalo narediti verjetno; fidem rei negare, fidem rei eripere O. ali fidem rei demere T. ali fidem detrahere Plin. iun. ali fidem abrogare Suet., fidem alicuius rei non capere Sen. tr. komaj verjeti, citra fidem T., ultra fidem Suet., propter fidem decepta Ter. po zlorabi zaupanja, per fidem fallere Ci. ali per fidem decipere, per fidem violare L. z zlorabo zaupanja; od tod kot jur. t. t. bona fides dobra vera, kakršne je kdo glede na pravno razmerje, naspr. mala fides zla vera = zavest krivičnosti pravn. razmerja: bonae fidei emptor, bonā ali malā fide emere, possidere Icti.

2. occ.
a) vera, up(anje), zaup(anje) = kredit: res et fides Pl. ali res fidesque S. gotovina in kredit, homo sine re, sine fide, sine spe Ci., res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., haec fides cum illis pecuniis cohaeret Ci., fides de foro sublata est, fidem removere Ci., scimus Romae solutione (izplačila) impeditā fidem concidisse Ci., eam pecuniam huius fide sumpsit Ci. na njegovo ime, cum fides totā Italiā esset angustior C., fidem moliri L. labefactā iam fide Suet.; metaf.: segetis certa fides meae H. povračilo, obrodek, fallax unius anni fides Plin. iun. spodletelo upanje.
b) krščanska vera: f. Christianorum, ministri verae … fidei pozni Icti.

3. meton. zvestoba, zvestost, poštenost, vestnost, vestno izpolnjevanje dolžnosti, odkritosrčnost: iustitia in rebus creditis nominatur fides Ci., homo spectatā fide, homo summa fide praeditus Ci., homo magnā fide, homo … sine ulla religione ac fide N., f. antiqua Ci. ali prisca V. starorimska, adductus sum fide, ut … onus hoc susciperem Ci., f. erga plebem ali vetus erga populum Rom. f. Ci. zavezniška zvestoba = fides socialis L., qui fidem suam semper praestiterunt Ci. so izkazali, ohranili, fidem meam praestabo (bom izkazal) Ci., cum fide defendere Ci. ali agere L. zvesto, pošteno, vestno, quibus abrogas fidem iuris iurandi? Ci., f. intemerata, tuta V., impolluta Sil., fluxa T., fluxior Amm., aurea … aetas, quae … fidem rectumque colebat O., de fide queri O. o verolomstvu, in fide manere Suet., Fl.; pogosto pri pozivih in rotitvah: tuam fidem, Venus, pri tvojem poštenju, dii vestram fidem Kom. pri vašem poštenju, fidem vestram oro et obsecro, iudices Ci. pri vašem poštenju vas prosim in rotim, hoc nos metu — per fidem tuam — libera Ci. kakor si zares poštenjak, pro deûm fidem Ter., L. ali pro deûm (deorum) atque hominum fidem Kom., Ci., S. pri poštenju (resnicoljubnosti) bogov in ljudi, pri vsem, kar je pošteno, per fidem Petr., T. pri mojem poštenju, pri moji veri; bona fides odkritosrčno mnenje (naspr. mala fides, dolus, fraus) Icti. bonā fide Ca., Kom., Q. odkritosrčno, pošteno, kot poštenjak, vestno, si tibi optima fide sua omnia concessit Ci. Kot jur. t. t. bona fide ali ex bona fide Ci., Icti. po najboljši volji, z odkritosrčno, resno voljo, vestno, na poštenje in vero, iudicia de mala fide Ci. zaradi poneverbe.

4. verjetnost, verodostojnost, zanesljivost, gotovost: litterae quam habere fidem … possunt? Ci., quid de hac pecunia tuarum tabularum fide feceris Ci., istius causam in testium fide positam arbitrabantur Ci., orationi fidem afferre Ci., fidem ducere ex aliquo Lucr., si qua fides mihi (vero O.) est V. če gre … vera, tibi maxima rerum verborumque fides (est) V. čisto zanesljiv si v besedi in dejanju, ubi prima fides pelago V. brž ko je bilo možno prepustiti se morju, res fide maior komaj verjetna, fidem excedere O. mero verjetnosti, meruit fidem vetustas Lucan., fidem quaerere Q., f. gaudii Plin. iun. nehlinjeno veselje, f. peractae mortis Plin. iun., omnia ex fide narrare Suet. po resnici, cum vix fides esset (z ACI) Suet. ko je bilo komaj verjetno; occ. dokaz, potrdilo, izpolnitev, uresničenje, gotov uspeh: ad (v) fidem criminum, ad (in) fidem rerum L., contione … edicto addidit fidem L., alicui rei fidem facere L., manifesta fides (sc. urbis captae) V., manifesta fides publicā ope Volscos hostes adiutos L. en haec promissa fides est? V. (po preročišču) obljubljeni gotovi uspeh, fidem reportant exploratores V. zanesljive vesti, dant verbo signa fidem O. besedo potrjujejo znamenja, sum fines vocis O. na meni se je beseda izpolnila, — uresničila, facti (po drugih pacti) fide data munera solvit O. v potrdilo, vota fides sequitur, dicta fides sequitur O. obljube se takoj izpolnijo, besede se takoj izpolnijo, promissa exhibuere fidem O. so se izpolnile, pollicitam dictis adde fidem O. izpolni obljubo, si qua fides addenda est O. poroštvo, fidem nancisci O.

5. Pooseb. Fidēs Zvestoba, boginja zvestobe: Ci., V., H., L.

II.

1. obljuba, (dana) beseda, prisega: ubi fides? Ter., fidem frustrari Ter., fidem alicui dare Ci., N. (za)dati komu besedo, obljubiti mu, fidem dare de aliquo Ci. ali de aliqua re C. fidem servare Ci. ali conservare Ci., N. biti mož beseda, (dano) besedo držati = in fide manere N.; fidem liberare Ci. ali solvere Ter., Plancus in Ci. ep. ali exsolvere L. besedo izpolniti, fidem tenere Pr. obljubo molčečnosti izpolnjevati, fidem obligare Ci. ali in eam rem fidem suam interponere Ci. (svojo) besedo zastaviti, fidem mutare L. ali amittere N. ali violare Ci., Cu. ali frangere Ci. ali rumpere V., Sen. tr., Fl., Amm. ali prodere Ci., S. besedo prelomiti, — pogaziti, ne držati besede (toda: prodiderat portae fidem Pr. že je bil izdal vrata), fidem fallere Ci., Plin. iun. besedo umakniti, accipe daque fidem Enn., V., fide data et accepta S. po vzajemni obljubi (prisegi), fidem accipere L., fidem pacis petiitque deditque O., fides dextraeque datae O. obljuba in podana desnica; od tod fidem porrigere Ci. s podano roko dati besedo, fide confirmare N. s prisego potrditi, — zatrditi.

2. kot jur. t. t. (t. t. mednarodnega prava) obljuba osebne varnosti, varščina: fidem publicam postulare Ci., fidem ei publicam iussu senatūs dedi Ci., interpositā fide per trīs legatos Ci., Lusitani contra interpositam fidem interfecti Ci., aliquem interpositā fide publicā Romam ducere S., fide acceptā venerat in castra L.

3. metaf. zaščita, varstvo, pomoč: committere se in alicuius fidem Ter., se alicui commendare in clientelam et fidem Ter., se in alicuius fidem et clientelam ali in alicuius amicitiam et fidem conferre Ci., quaere, in cuius fide sit et clientela Ci., ad cuius fidem confugiet? Ci. petimus a vobis, … ut eum … in vestram accipiatis fidem Ci. da ga vzameta v svoje varstvo, Siciliae civitates in amicitiam fidemque recepimus Ci., aliquem datā dextrā in fidem recipere N., fidem alicuius sequi (iskati) C., se suaque omnia in fidem atque potestatem populi Rom. per mittere C. izročiti se mogočnemu varstvu rim. naroda = na milost in nemilost podvreči se rim. narodu = in populi Rom. fidem ac potestatem venire C. ali in fidem alicuius venire L., in fidem dicionemque venire Plin. iun., in fidem populi Rom. se recipere Suet.; dii, obsecro vestram fidem Pl., fidem obsecrare, obtestari Ci., deûm atque hominum fidem implorabis Ci., bogove in ljudi boš na pomoč klical, cum virgo Vestalis populi Rom. fidem imploret Ci. fidem deûm clamitare Ap., f. numinum Fl.

Opomba: Star. gen. sg. fidēī: Enn., Pl., Lucr., tudi fidēs: Pl. ali fidē: Pl., Ter., Poeta ap. Ci., H., O.; star. dat. sg. fidē: Pl., Ter., H.

fidius ali Fidius -iī, m (fides 2) bog zvestobe Fidij (= gr. Ζεὺς Πίστιος): Varr., P. F.; večinoma pri rotitvi, per Dium Fidium Pl., me dius fidius (Dius Fidius) ali me dius fidius (elipt. sc. iuvet) pri bogu zvestobe, tako mi pomagaj bog zvestobe, tako mi pomoči božje, resnici na ljubo: Ca. ap. Gell., Ci., S., L., Sen. rh., Q., Plin. iun., isto tudi ēdius fidius Char.; v teh zvezah je dius soobl. = deus. Ovidij (Fast. 6, 213) istoveti Fidija z umbrijsko-sabinskim božanstvom, imenovanim Sēmō Sancus; poznejši pisci pa so ga istovetili s Herkulom: Tert., Char., Serv.

fīdūcia -ae, f (fīdere)

I.

1. zaup(anje), trdno upanje, zanašanje na;
a) abstr.: fiduciam in se collocare Ci., habere fiduciam N., Sen. ph., fiduciam commendationi tribuere S., humanis quae sit fiducia rebus V. kako malo se je zanašati na … , quae sit f. capto V., populis rector fiducia Sil., fiduciam reponere in re Plin. iun.; qui tuae mandatus est fidei et fiduciae Pl. izročen tvojemu nadzoru. Večinoma z objektnim gen. (do koga, česa, v (na) koga, kaj): f. benevolentiae Ci., habebat hominem potentem, cuius fiduciā provinciam spoliaret Ci. na katerega se zanašajoč, hoc colle se Galli fiduciā loci (na njega lego) continebant C., f. viriam C., L., Val. Fl., rerum suarum C., T. ali sui L. zaupanje v samega sebe, Antiochi spe fidaciāque N., f. belli, generis V., formae, pedum, futuri O., memoriae Q., mei Plin. iun., vestri Amm., f. regni potiundi (polastiti se) N. laudis (doseči jo) O.; nam. objektnega gen. svojilni zaimki: f. mea, tua (= mei, tui) Pl.
b) konkr.: tu quoque nostrarum quondam f. rerum O., spes et f. gentis Regulus Sil.

2. occ. zaupanje v samega sebe, pogum, srčnost, drznost: fiduciae pleni C., fiduciam afferre alicui C. vlivati komu zaupanje, (o)srčiti ga, nobiscum, si qua est f. vobis, certate! O. neve tuum animum fallax f. tangat, quod … O., audax f. Stat., prodiit tanta f. Suet., fiduciam capere ex re Suet. —

II.

1. zanesljivost: concreditum est fidei et fiduciae Pl., accensi, minimae fidaciae manus (četa) L.

2. occ.
a) kot jur. t. t. α) zastava, zastavitev, prepustitev lastnine komu drugemu na vero, s pridržkom, da jo prepustnik ob svojem času zopet vzame v svojo posest, pogodba o lastnini, dani v zastavo: formula fiduciae Ci., indicium fiduciae Ci. ep. ker zastavljena lastnina ni bila vrnjena, per fiduciae rationem Ci., fidei bonae nomen versatur in tutelis, societatibus, fiduciis Ci. β) meton. nepremična zastava, zaloga, hipoteka, hipotečna varščina: fiduciam accipere, fiducia accepta Ci.
b) meton. pesn. sploh varščina, jamstvo, poroštvo: crinis (sc. Nisi), magna fiducia regni O., haec vitae non est fiducia nostrae certa satis O.

fīdūciārius 3 (fīdūcia)

1. na vero, tj. začasno prepuščen, izročen, dan, poverjen: fiduciariam operam (službo) obtinere C., regnum Auct. b. Alx., imperium Cu.; toda: Nabidi eam (urbem) … velut fiduciariam dare L. tako rekoč v varstvo dati.

2. kot jur. t. t.
a) fidejkomisen = na vero prepuščen (kar se mora vrniti prepustniku ali komu tretjemu): tutela Iust., hereditas Icti.
b) na vero imenovan, navidezen: pater, tutor Icti., heres Icti. navidezni dedič, ki mora dediščino odstopiti komu tretjemu.
c) na vero sklenjen: coëmptio G.

fiduciary¹ [fidjú:šjəri] pridevnik
zaupljiv; zaupen; zanesljiv
trgovina kreditiran, brez kritja

fiduciary currency (ali money) kreditiran denar
fiduciary issue emisija bankovcev brez kritja
fiduciary relationship trdna povezanost

fie [fai] medmet
fej!

fie on (ali upon) you! sram te (vas) bodi!

field¹ [fi:ld] samostalnik
polje, njiva; igrišče; bojišče; tekmovalci, moštvo; igralec kriketa (ki odbija napad); vojskovanje, bitka; področje, torišče, poprišče, teren

battle field bojišče
coal field sloj premoga
to leave the rival in possession of the field zgubiti bitko
fair field and no favour enaki pogoji tekmovanja
open field system kmetijstvo
to fight a field boriti se
ice field drsališče
field editor dopisnik iz dežele
ameriško field study (ali survey) neposredno dognanje dejanskega stanja
ameriško field strawberry gozdna jagoda
a field day dan važnih dogodkov
to lose the field biti premagan, zgubiti
to lay (ali bet) against the field staviti na konja
to hold the field ne se vdati, vztrajati
to win the field zmagati proti vsem drugim
to play the field imeti široko področje
to take the field začeti bojni pohod
to keep the field ne se vdati, ne popustiti
to be in the field tekmovati
in the field aktiven
field of vision, field of sight vidno polje

fiend [fi:nd] samostalnik
vrag, hudobec; okrutnež, zlobnež, bes; navdušenec, obsedenec

sleng dope (ali drug) fiend narkoman(ka)

fier-à-bras [fjɛrabra] masculin bahač, širokoustnež

(pluriel) fier-à-bras ali fiers-à-bras

fiery [fáiəri] pridevnik (fierily prislov)
ognjen, goreč, vnetljiv
figurativno ognjevit, plameneč, strasten, vročekrven, navdušen

fiery steed (ali horse) isker konj
fiery pit pekel
fiery ordeal preskus z ognjem
fiery temper jeznoritost
zgodovina, škotsko fiery cross ognjeni križ (znamenje vstaje)
kriket fiery wicket zelo trdo igrišče

fig³ [fig] prehodni glagol

to fig out (ali up) nališpati, okrasiti; grajatu; sleng dati konju mamilo

figa samostalnik
1. (plod) ▸ füge
2. Ficus carica (drevo ali grm) ▸ füge, fügefa
3. (vrsta pričeske) ▸ kontyLase na zatilju zvijte v figo, spredaj naj prosto padajo. ▸ A haját a tarkóján tűzze kontyba, elöl pedig hagyja szabadon leomlani.
Dolge lase je imela zvite in spete v figo. ▸ Hosszú haját kontyba fűzte és feltűzte.

4. (iztrebek) ▸ lócitrom, ganéObvozil je konjske fige na cesti. ▸ Kikerülte az úton fekvő lócitromokat.
S pašnika moramo dnevno odstranjevati fige, še posebej, če je koncentracija konj na površino večja od optimalne. ▸ Naponta el kell távolítanunk a lócitromot a legelőről, különösen akkor, ha a lovak létszáma magasabb az optimálisnál.

fíga botanika fig; (pričeska) bun; contemptuous gesture made with thumb between index and middle fingers

posušena fíga dried fig
venec fíg a string of figs
konjske fíge horse droppings, horse manure, horse dung, vulgarno horse turds
fíga mož (figurativno) one who reneges, reneger, unreliable fellow; bastard
biti fíga mož to go back on one's word; to break one's promise
fígo držati figurativno to keep one's fingers crossed, to cross fingers (za srečo for luck)
moramo fígo držati! touch wood!
fígo pokazati komu to make a contemptuous gesture at someone, to cock a snook at someone
to mi je fígo mar I don't care a damn about it, I don't give a hang (ali hoot) about it
za vsako fígo jokati to whimper (ali to cry) at the slightest provocation (ali žargon for damn all)
Figo, pa ne njegov obraz! His face my foot!
fígo (= nič) ji bo to koristilo! (ironično) a lot of good that'll do her!
fígo ti je mar! a lot you care!

fíga (botanika) figue ženski spol

brigati se za vsako figo s'occuper (ali se mêler) de tout, popularno fourrer son nez partout
figo držati za koga penser à quelqu'un (pour qu'il réussisse); (ironično) faire brûler un cierge pour quelqu'un
figa mož lâche moški spol, couard moški spol, poltron moški spol; pogovorno dégonflard moški spol

fíga (-e) f

1. (južno drevo, njegov sad) fico (Ficus carica):
suhe fige fichi secchi

2. (konjski iztrebek) sterco di cavallo

3. pog. (kar je malo vredno) nonnulla, inezia; ekst. (nepomemben človek) nullità;
jokati se za vsako figo frignare per ogni nonnulla
prepirati se za prazno figo litigare per robe da nulla

4. pog.
a) (v prislovni rabi izraža zanikanje)
figo mi je mar non me ne importa un fico (secco), me ne frego
to je eno figo vredno non vale un fico secco
b) (v povedni rabi izraža omalovaževanje)
figa je vse skupaj è tutt'una porcheria
c) (v medmetni rabi izraža močno zanikanje)
Saj se trudimo. — Figo se trudite! Ma se ce la mettiamo tutta. — Ce la mettete un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. narediti, pokazati, pomoliti komu figo fare le fica a qcn.
pren. ista figa, če grem ali ne se vado o no, fa lo stesso
pren. držati figo za koga fare gli scongiuri per qcn.
kaj obljubiti, v žepu pa držati figo promettere in malafede
biti zmeraj na cesti ko konjska figa essere sempre in giro