Franja

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!

strána ž, tož. strânu, mn. strâne
1. stran: strana svijeta; ležati na lijevoj, na desnoj -i; gledati sa -e od strani; prva strana u knjizi; okrenuti govor na drugu -u obrniti pogovor na drugo stran; prostirati, širiti se na sve -e; na -u ići iti na stran; na -u metnuti, ostaviti na -u dati, pustiti na stran; na -u pozvati na stran poklicati: novu -u okrenuti novo stran obrniti, na novo začeti; s božje -e moliti za božjo volji, pri kriščevih ranah rotiti; zarađivati sa -e po strani zaslužiti; nauka mu nije sa -e znanost mu ni postranska zadeva; na sve četiri -e svijeta; šalu na -u šalo na stran; debela strana zadnjica, rit
2. stranica, stranska ploskev: kocka ima šest strana
3. tujina: otići na stranu, živjeti na -i
4. kraj, pobočje: strana brijega
5. spol: muška i ženska strana; držati kome -u podpirati koga; s onu -u na drugi strani; ćorava mu strana! naj ga vrag vzame!

strap¹ [stræp] samostalnik
(usnjen) jermen, pas, pašček; jermen za brušenje britve; usnjen ročaj ali zanka za držanje (v avtobusu itd.); naramnica (pri obleki)
tehnično prenosnik; trakasto (ploščato) železo
navtika vrv (veriga) za zavarovanje
botanika jeziček (pri listu)

the strap, strap oil tepež, pretepanje z jermenom (kazen), "leskovo olje"
boot strap stremen pri škornju

strást passion; vehement desire; violent impulse; (gorečnost) keenness; (spolna) sensuality, lust, libido

brzdati svoje strásti to check (ali to temper) one's passions (ali appetites)
vdajati se strástem to give way to one's passions
kajenje (branje) je pri njem prava strást smoking (reading) is a passion with him
izbruh strásti a burst of passion
prevzet, obseden od strásti passion-ridden
strást za igranje, igralska strást passion (ali craze, fondness) for games (ali gaming)
njegova glavna strást his ruling passion
ravnati, storiti v strásti to act impulsively
soditi brez strásti to judge dispassionately
on je suženj svojih strásti he is a slave to his passions

stràšno adv.

1. terribilmente, maledettamente, tremendamente, spaventosamente:
strašno drag maledettamente caro

2. (v povedni rabi)
najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati ciò che più gli pesava era il dover stare a letto
(s smiselnim osebkom) strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman mi duole terribilmente pensare che tutto ciò sarà vano
ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu al guardarlo sentiva una fitta al cuore

3. (v medmetni rabi) terribile; tremendo:
kaj si naredil z njim, strašno! è terribile quel che hai fatto di lui!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strašno ga je imelo, da bi to storil aveva, provava una voglia terribile di farlo
strašno bogat ricco sfondato
strašno grd orrendo
strašno lep bello da morire
strašno zaljubljen innamorato cotto
strašno star terribilmente vecchio
strašno trd kruh pane duro assaettato, pane durissimo

Stratonīcēa -ae, f (Στρατονίκεια) Stratonikéja

1. znamenito mesto v Kariji (pri današnjem mestu Eskihisar): L., Plin. Od tod adj. Stratonīcēnsis -e stratonikéjski: Ci., L.; subst. Stratonīcēnsēs -ium, m Stratonikéjci, Stratonikeján(c)i, preb. Stratonikeje: T.

2. mesto v Mezopotamiji: Plin.

strava (straba) -ae, f (ger. [ali morda kelt.] beseda, sor. s struere; prim. sl. strava pogostitev ob pogrebu (pri starih Slovanih)) iz sovražnikovega orožja narejena zmagoslavna grmada: Lact.

stréči to serve; to attend to, to wait on

stréči bolniku to tend a sick person
vam že kdo streže? (v trgovini) are you being attended to?, (pri mizi) is anyone serving you?
stréči stroju to be in charge of (ali to mind) a machine
stréči strastem to indulge one's passions, to be a slave to one's passions
stréči topu vojska to serve a gun
stréči pri mizi to serve at table, to wait at table
stréči svojim osebnim interesom to look after one's private interests
on ima rad, da se mu streže he likes to be waited on
stréči po življenju komu to make an attempt on someone's life
kakor se ji streže, tako kosa reže you get what you pay for

stréči (stréžem) imperf.

1. servire:
kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

2. trg. lavorare, servire:
mi že strežejo grazie, vengo già servito

3. assistere, aver cura di:
streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

5. rel. servire:
streči pri maši servire la messa

6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
PREGOVORI:
kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera

stréha roof

brez stréhe roofless
stréha nad glavo roof over one's head
mansardna stréha mansard, mansard roof
slamnata stréha thatched roof
opečna stréha tiled roof
stréha iz skrila slated roof
skodlasta stréha shingled roof
steklena stréha glass roof
stréha iz listja pesniško a leafy vault
platnena stréha awning, sunshade
stréha je potrebna popravila the roof wants repairing
žetev je pod strého the harvest is gathered in
spraviti pod strého (žetev) to gather (ali bring) in
stanovati pod strého to live in a garret
biti pod strého to have a roof over one's head
pri njem je takoj ogenj v stréhi (figurativno) he is a real hothead
imeti strého nad glavo to have a roof over one's head
ploščata stréha flat roof
ravna stréha flat roof, terrace
drseča stréha (pri avtu) sliding roof
stréha enokapnica lean-to roof
dvokapna stréha ridged roof
pokriti s strého to roof
vzeti pod strého to house, to lodge, to accommodate, to shelter
(pozor,) delo na stréhi! men at work (ali working) overhead!
hiša še ni pod strého the house is not roofed yet
zaščititi s strého, dati pod strého to roof

strél coup moški spol de feu

strel iz pištole (iz puške, iz topa, s strelico) coup de pistolet (de fusil, de canon, de flèche); (nogomet) tir moški spol, shoot moški spol; (pok strelnega orožja) détonation ženski spol (d'une arme à feu)
strel v glavo balle ženski spol dans la tête
mojstrski strel coup de maître
odbojni strel (vojaško) ricochet moški spol
oplazni strel éraflure ženski spol (provoquée par une balle)
ostri strel coup à balle
pozdravni strel salut moški spol; (mornarica) salve ženski spol d'honneur
prazen, slep strel tir à blanc
prosti strel (pri nogometu) coup franc
pravi strel premier coup de feu
rešilni strel (lov) coup de grâce
strel za strah coup tiré en l'air (pour faire peur), coup de semonce (ali d'avertissement)
strel iz šibrovke tir à dragée (ali à menu plomb, à grains de plomb)
zgrešeni strel coup manqué (ali raté)
en strel je počil un coup partit, on entendit une détonation
strel ga je ranil v roko une balle le blessa au bras (ali lui fit une blessure au bras), il reçut une balle (ali une décharge) dans le bras
pripraviti se na strel se préparer à ouvrir le feu (ali à faire feu, à tirer)

strelec samostalnik
1. (kdor strelja z orožjem) ▸ lövész, lövőV strelskem centru danes nastopajo vsi štirje slovenski strelci. ▸ A céllövőközpontban ma mind a négy szlovén lövő fellép.
Pokol je preživela mlajša ženska, ki se pred strelcem skrila pod odejo in pozneje poklicala policijo. ▸ A mészárlást egy fiatalabb nő élte túl, aki a lövöldöző elől egy takaró alá bújt, majd később hívta a rendőrséget.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ NyilasSamski strelci utegnejo novo ljubezen srečati na delovnem mestu ali med poslovnimi partnerji. ▸ Az egyedülálló Nyilasok a munkahelyükön vagy az üzleti partnereik között találkozhatnak új szerelmükkel.Luna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

3. (pri igrah z žogo) ▸ góllövő [pri igrah, ki se igrajo na gol] ▸ pontszerző [pri igrah, ki se igrajo na točke]Premagali smo košarkarsko velesilo, ki ima odlične igralce, predvsem natančne strelce z razdalje. ▸ Megvertünk egy kosárlabda-nagyhatalmat, amelynek nagyszerű játékosai, elsősorban pontos bedobói vannak.Pri gostih je bil najučinkovitejši Kubanec Perez, ki je bil s sedmimi goli tudi prvi strelec tekme. ▸ A vendégeknél a kubai Perez volt a legeredményesebb játékos, aki hét góllal a mérkőzés legjobb góllövője lett.

4. zoologija Toxotes jaculatrix (riba) ▸ jávai lövőhal

streljanj|e [é] srednji spol (-a …)

1. das Schießen (na cilj Zielschießen, na glinaste golobe Tontaubenschießen, Wurftaubenschießen, s pištolo Pistolenschießen, s puško Gewehrschießen, v tarčo Scheibenschießen, z ostrimi naboji Scharfschießen); ki ga slišimo od nekje, nenehno: die Schießerei
streljanje stoje, kleče, leže im Anschlag
navajen na streljanje pes: [schußfest] schussfest
pripravljen za streljanje feuerbereit
prostor za streljanje das [Schußfeld] Schussfeld
tarča za streljanje s puško die Gewehrscheibe
ukaz za streljanje der Schießbefehl
vaja v streljanju die Schießübung
porabiti pri streljanju municijo: verschießen
prebiti se s streljanjem skozi obroč ipd.: sich schießen durch
uničiti/raniti s streljanjem zusammenschießen

2. vojska das Schießen, das Feuer (strmo Steilfeuer, iz pušk Gewehrfeuer, v salvah Salvenfeuer, zaporno Sperrfeuer)

3. šport der Schießsport; pri nogometu ipd.: das Schießen (enajstmetrovk Elfmeterschießen)

4. pravo (ustrelitev) die Erschießung (talcev Geiselerschießung)

strengnehmen^*, streng nehmen* vzeti resno; es strengnehmen mit biti zelo natančen pri

stretta f

1. stisk:
stretta di mano stisk roke
stretta delle braccia objem

2. zatesnitev:
dare una stretta a una vite zatesniti vijak

3. ekst. omejitev:
stretta creditizia omejitev kreditov

4. pren. tiščanje (pri srcu); ganjenost:
sentì una stretta al cuore stisnilo ga je pri srcu

5. gneča, metež

6. vrhunec; kritična točka; zaključek:
venire alle strette skleniti

7. soteska; ožina

8. pren. težave, škripci:
trovarsi in una stretta znajti se v hudih škripcih

9. glasba stretta; sklepni del, cabaletta

stretto

A) agg.

1. stisnjen:
a bocca stretta pren. nerad
a denti stretti pren. žilavo, vztrajno
ha il cuore stretto dall'angoscia stiska ga pri srcu, navdaja ga tesnoba
tenere qcn. stretto fra le braccia koga tesno objeti, stisniti k sebi

2. tesno ob, tik ob:
prendere una curva stretta avto voziti, speljati tik ob robu cestišča
stare stretto a qcn. tiščati se koga, biti tesno ob kom

3. tesno povezan, bližnji, intimen:
amicizia stretta intimno prijateljstvo
parente stretto bližnji sorodnik
essere stretto di amicizia con qcn. prijateljevati s kom

4. prisiljen, gnan:
è stato stretto dal bisogno a fare qcs. potreba ga je prisilila, da je nekaj storil

5. nujen, hud

6. stiskaški, skopuški:
tenere stretti i cordoni della borsa pren. skopariti

7. ozek, tesen:
calzoni stretti ozke hlače
andare, essere stretto biti ozek, stiskati (oblačila)
il vestito mi va stretto obleka mi je ozka

8. strog; strikten:
stretta osservanza delle regole strogo spoštovanje pravil
tenere qcn. sotto stretto controllo koga strogo nadzorovati

9. čist (narečje, govor):
parlare un milanese stretto govoriti čisto milanščino

10.
lo stretto necessario, lo stretto indispensabile najnujnejše

11. jezik ozek, zaprt (samoglasnik)

B) avv.

1. tesno; močno:
stringere qcn. stretto stretto koga močno stisniti, objeti
parlare stretto izgovarjati ozko

2. pren. strogo, striktno

C) m

1. morska ožina

2. glasba stretto (pri fugi)

strežb|a [é] ženski spol (-e …) die Bedienung; (vodenje stroja) die Maschinenbedienung
napaka pri strežbi der Bedienungsfehler
navodilo za strežbo die Bedienungsanleitung
stojišče za strežbo der Bedienungsstand

stréžnik serviteur moški spol , domestique moški spol

bolniški strežnik infirmier moški spol, garde-malade moški spol
strežnik pri maši (ministrant) enfant moški spol de chœur

stríči (strížem)

A) imperf. tagliare i capelli; tagliare (unghie); tosare (le pecore); (iz papirja) ritagliare:
striči na balin rapare
striči z uhlji, ušesi tendere le orecchie
pog. striči komu peruti tarpare le ali a qcn.
pren. striči proračun fare tagli al bilancio

B) stríči se (strížem se) imperf. refl. tagliarsi i capelli; farsi tagliare i capelli:
že deset let se ne striže da dieci anni non si taglia i capelli
še vedno se striže pri istem frizerju kot pred leti da anni si serve presso lo stesso parrucchiere

stridor samostalnik
medicina (zvok pri dihanju) ▸ stridor
Otrok pri vdihovanju oddaja hropeč zvok – stridor. ▸ A gyermek belégzéskor hörgő hangot, stridort ad ki.