Franja

iocor -ārī -ātus sum (iocus)

1. intr. šaliti se, šale (burke) uganjati: Ter., ne quem inridendi nobis daret et iocandi locum Ci., bella ironia, si iocaremur; sin asseveramus, vide ne … Ci., hic quam volet Epicurus iocetur Ci. naj se šali, kakor hoče, iocari me putas? Ci., me appellabat iocans Ci., homo non aptissimus ad iocandum Ci., hilari animo esse et prompto ad iocandum Ci., deos ipsos iocandi causā induxit Epicurus Ci., iocari potius quam serio agere malle Aug., aliquando praeterea rideo, iocor, ludo Plin. iun., scurriliter iocatus Iust., de re severissimā tecum iocor Ci., cum aliquo per litteras iocari Ci., iam familiariter cum ipso cavillor ac iocor Ci., sed iam cupio tecum coram iocari Ci., iocari in valetudinem oculorum L. v šali se meriti (cikati) na … , iocari in capitis mei levitatem et in oculorum valetudinem et in crurum gracilitatem Sen. ph. zbadljivo namigovati (cikati) na … , ut mihi in hoc (pri tem) Stoici iocari videantur interdum Ci., vestris fascibus, securibus vestris iam puellae iocantur obscenae Sen. ph., his (hendecasyllabis) iocamur, ludimus, amamus Plin. iun.

2. trans. v šali, šaljivo kaj povedati (govoriti, navesti, navajati), kaj kot šalo (smešnico) povedati: permulta Campanum in morbum iocatus H., obscena iocari O., haec iocatus sum Ci., multum de stultitia alicuius Sen. rh., carum nescio quid libet iocari Cat.; z ACI: Q.

Opomba: Nam. quasi iocabo Pl. (Cas. 4, 4, 20 [701]) po drugih rokopisih: quasi Luca bos.

ioculor -ārī (ioculus) šaliti se, šale (burke) uganjati, šale zbijati (razdirati), šaljivo (smešno) kaj povedati: incondita quaedam militariter ioculantes L. po vojaško surove šale zbijajoč.

iode [jɔd] masculin jod

teinture féminin d'iode jodova tinktura
odeur féminin de l'iode vonj po jodu

Ĭolē -ēs, f (Ἰόλη) Jóla, hči ojhalijskega kralja Evrita. Ta je obljubil Jolo tistemu, ki ga bo premagal v streljanju z lokom. Čeprav je Herakles zmagal, mu Evrit ni hotel dati svoje hčere za ženo. Herakles je zato razdejal Ojhalijo in ujel Jolo. Dejanejrina ljubosumnost na Jolo je bila vzrok junakove smrti. Po Heraklovi smrti se je Jola omožila z njegovim sinom Hilom: O., Hyg.

Iova -ae, f (Iovis) Jóva, Jupitrova hči, po Varr. neobičajna obl.

Īphicratēs -is acc. -en abl. -e, m (Ἰφικράτης) Ifikrát, gr. moško ime; znan je poseb. Ifikrat, atenski vojskovodja okrog l. 400—350; spremenil je način grškega vojskovanja, tako da so se lahko čete mnogo hitreje premikale po bojišču: N., Iust. — Od tod adj. Īphicratēnsis -e, Ifikratov: N.

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

ir + por:

ir por agua iti po vodo
ir por la milicia v vojsko stopiti
eso va por su cuenta to gre na Vaš račun
¡va por la salud de V.! na Vaše zdravje!
¡va por V.! to meri (leti) na Vas!

Iran samostalnik
(država) ▸ Irán

Īris -idis, acc. Irim V., Irin O., Ap., Irida Ap., voc. Iri V., O., f (Ἴρις) Íris, Írida

1. hči Tavmanta in Elektre, sestra Harpij, krilata, hitronoga (cita) potovka bogov, poseb. Junonina; boginja mavrice, po kateri se vozi z neba na zemljo (zato aëria zračna in roscida rosna; njenim krilom in obleki pripisujejo pesniki pestro šaro): concipit Iris aquas alimentaque nubibus affert O., Irim de caelo misit Saturnia Iuno V.

2. metaf.
a) mavrica: Sen. ph., Ap.
b) reka v Pontu: Val. Fl.

ir-redux -ducis ki ne vodi (pelje) nazaj: via Lucan. ki se po njej ne more nazaj.

irrīsus (inrīsus) -ūs, m (irrīdēre) zasmeh(ovanje), zasramovanje, zasramba, porog(a): suam virtutem irrisui fore perdoluerunt C. v zasmeh (posmeh) biti, linguam ab irrisu exserere L. po zasmehovanju, irrisu (dat.) ali irrisui haberi Pl., Ap. v zasmeh (posmeh) biti, irrisu insectari T.; z objektnim gen.: irrisum sperans pueri T.

ir-ritus (in-ritus) 3 (in [priv.], ratus od glag. rērī)

1. neveljaven: quod modo erat ratum, inritum est Ter., testamentum inritum fecit Ci., ea quae in magistratu gessisti, inrita iussit esse Ci., ea inrita infectaque sunto Ci., leges inritas facere Ci., irrita futura N., iurare irrita pacta Sil. (za naslovnike), irrita Tiberii voluntate Suet., testamenta ut irrita rescidit Suet., aves Gell.;

2. sinekdoha brezuspešen, nekoristen, neizdaten, ničev, zastonjski: inritae venditiones, inritae proscriptiones Ci., consilium irritum factum est Cu., ab irrito incepto abscedere L., labor perit irritus anni O., irrita promissa L., Ditis dona V., tela iactabant inrita V. brez uspeha, praeda T. brez prida, quassatio capitum L., remedium T., preces Plin. iun., lingua Pr., promissa Cat., ova Plin. klopotci, ager aratro irritus Ap., cuspis non irrita adhaesit O., spes Stat., vulnera Sil., altercationes Suet.; od tod subst. irritum -ī, n neuspešnost, neuspeh v zvezah: ad (in) irritum cadere, redigi, revolvi L. brez uspeha ostati, spodleteti, izjaloviti se: spes ad irritum cadit L.; tudi: ludibrium inriti T. roganje zaradi neuspeha.

3. (o osebah) predik. ne da bi kaj opravil, brez uspeha, zaman, zastonj: (Entellus) locum variis adsultibus inritus urget V., inriti legati remittuntur, cum donis tamen T., inriti dissuadent T., domum irritus rediit Sen. ph., irritus discessit T., venit irrita turba domum Tib.; tudi z objektnim gen.: irritus spei Cu. prevaran v … , i. legationis T. ne da bi bil z njim kaj opravil, i. consilii Vell. ker je videl, da niso ravnali po njegovem nasvetu, voti Stat., incepti Sil. ne da bi kaj opravil, propositi Amm.

ir-rōrō (in-rōrō) -āre -āvī -ātum „(p)orositi“: flores Col., noctibus vas tegendum erit, ne irroretur Col.; abs.: Africus irrorat Col. prinaša roso; pesn.: inrorat Aquarius V. lije svoj dež; metaf. (po)škropiti, omočiti (omakati), namočiti (namakati), pokapati: Cl., Aug., ter crinem irroravit aquis O.; z dat.: liquores vestibus irrorare O. škropiti po … , lacrimae irrorant foliis O. padajo kakor rosne kaplje na … , liquorem mensis i. Sil., sacrum patinae piper Pers.; metaf.: oculis quietem i. Sil.

irse oditi; uiti (beseda); poiti; umreti; izteči, izhlapeti; puščati (sod); spodrsniti (noga); pogrezniti se; strgati se

irse al cielo umreti
irse allá biti kos (komu)
¡vete a pasear (a paseo)! ¡vete a esparragar! pojdi k vragu!
irse a pique potopiti se (ladja)
irse de la mano iz roke pasti
irse de la memoria iz spomina uiti
se le han ido los pies spodrsnilo mu je, padel je (na tla)
irse muriendo hirati
irse los ojos por a/c hrepeneti po, zelo rad imeti

Irska samostalnik
(država) ▸ ÍrországSopomenke: Republika Irska

Īsis, Īsidis in Īsis, acc. Īsim, voc. Īsi, f (Ἶσις) Izida, staroegiptovska boginja. Prvotno je pooseb. Nilova dežela, ki jo namaka Oziris, bog reke Nil. Njenega soproga Ozírisa je ubil Tifon; Izida je za svojim soprogom zelo žalovala. Po tujem vplivu je postal Oziris bog sonca, Izida pa boginja lune; kot taka je postala kakor grška Hékata boginja podzemlja, pozneje pa so jo tudi istovetili z Io (Inachis O.). V aleksandrinski dobi se je njeno čaščenje razširilo po vseh helenskih deželah, pri tem pa je postajalo njeno bistvo čedalje bolj nedoločno. Častili so jo kot zakonodajalko, boginjo držav, zaščitnico zakonov, ustanoviteljico misterijev itd. Njeno bogočastje je prišlo v času Sule v Rim, kjer so jo častili s skrivnostnim očiščevanjem, pa tudi z javnimi sprevodi, ki so se kljub različnim prepovedim ohranili še v cesarski dobi. T. jo primerja z neko svebsko boginjo. Njeni svečeniki so nosili platneno obleko (linigera dea O.); imeli so tonzuro in so živeli kakor menihi: O., Varr., Ci., Lucan., Val. Max., Isidis crinis Plin. neko tuje drevo, Isidis sidus Plin. planet Venera. — Od tod adj. Īsiacus 3 (Ἰσιακός) Izidi posvečen, Izidin: focus O., coniectores Ci. (o Izidinih svečenikih), lena Iuv. služkinja v Izidinem svetišču kot zvodnica; subst. Isiacus -ī, m (sc. sacerdos) Izidin svečenik: Val. Max.

iskan (-a, -o) gesucht; (po katerem je povpraševanje) gefragt
najbolj iskan meistgesucht, meistgefragt
zelo iskan [vielgefragt] viel gefragt
hudo iskan razlaga ipd.: weit hergeholt
metafora: gekünstelt

iskánje search (for); quest; enquiry, inquiry; investigation

po dolgem iskánju after a long search

Īsocratēs -is (-ī: Ci. ep.), acc. -em in -ēn, m (Ἰσοκράτης) Izókrat, rojen l. 436, Gorgijev, Prodikov in Sokratov učenec, sloveč retor v Atenah; sam zaradi prirojene plašnosti in ne dovolj pronicavega glasu ni nastopal javno kot govornik, temveč je le pisal govore in druge poučeval o govorništvu. Od l. 392—388 je živel na Hiosu, po bitki pri Hajroneji l. 338 se je sam izstradal do smrti, ker ni maral preživeti propada atenske države: Ci., Q. — Od tod adj. Īsocratēus ali -īus 3 (Ἰσοκράτειος), Izokratov: Q., mos, ratio Ci., quod ἄτεχνον et Eisocratium est Luc. ap. Gell.; subst. pl. Īsocratiī -ōrum, m izokratovci, Izokratovi učenci ali posnemovalci: Gell.