Franja

ferrārea ali ferrāria -ae, f, gl. ferrārius.

ferrātus 3 (ferrum)

1. z železom opravljen, — opremljen, okovan, železen: belli ferrati postes Enn. ap. H., ferrati rotarum orbes Lucr. ali samo ferrati orbes (kolesa) V., capistri, trudes V., ferratā calce V. s peto, oboroženo z ostrogo, f. hasta L. = f. fraxinus O., forma suum Val. Fl., area Iuv., obices portarum T., turris Eutr., Vop.; metaf.: f. saecula (naspr. aena, argentea, aurea) Cl.

2. occ.
a) v železo oblečen, z oklepom opravljen, oklepljen: barbarorum agmina ferrata H., f. catervae Amm. armi, pectus Cl.; subst. ferrātī -ōrum, m oklepniki: in fronte statuerat ferratos T.
b) v železo vkovan: Pl. (o sužnju).

3. železnat: aquae Sen. ph.

ferreus 3 (ferrum)

I.

1. železen, iz železa: aedes, fores, limina Pl., clavi Pl., C., ensis, securis Varr. fr., manus C., L., Cu., Lucan., Fl. kljuka, kavelj, kopika, taleae C. mucro, turris V., trulla L., catenae Val. Max., fibula Q., lorica T., anulus Suet., litterae Suet. vdolbene in z železom izpolnjene črke; pesn. (enalaga): ferreus imber Enn., V. ali f. tempestas Sil. ploha železnih puščic, ferrea telorum seges V., ferreus hastis horret ager V. strči (srši) od železnih sulic.

2. železu podoben, železast: color Plin.

3. k železu spadajoč: fabrica Plin. obdelovanje železa.

4. v železo oblečen, oklepljen: equitatus Amm. oklepniki. —

II. metaf.

1. trden kot železo, trden, močan, trajen, nespremenljiv: Cat., in patientia laboris … ferrei prope corporis animique L., quo ferrea resto? O., patiens et ferreus Iuv. somnus V. trdno spanje = smrt (prim. gr. χάλκεος ὕπνος Hom.), vox, iura V., decreta veterum sororum O., sors vitae O.

2. železen, jeklen = trdosrčen, brezčuten, brezsrčen, neobčutljiv, krut: virtus dura et quasi ferrea Ci., ferreus essem Ci. quis tam, fuit ferreus? Ci. ferrei sunt isti patres Ci., os tuum ferreum Ci., nesramna, frons Plin. iun., gens V., age, ferrea, gaude! O., bellum O., ferreus iste fuit, qui … Tib.; tako tudi: ferrea proles Ci. ali progenies V. ali saeculum (naspr. aureum) Lamp. ali saccula Suet. ali anni Fl. železni, železna; kot ret. t. t. = okoren, nespreten: Atilius f. scriptor Ci.

ferrum -ī, n (iz *ferzom, ki je verjetno s posredovanjem Etruščanov izpos. iz Prednje Azije; prim. hebr. bar(e)rel, sumer. barzal, asir. parzilla)

I.

1. železo (kot kovina, surovina), jeklo: Col., Plin., Fl. idr. fabrica acris et ferri Ci., nascitur ibi … ferrum C., aes atque aurum ferrumque Lucr., ex … solido rerum tabularia ferro O., f., quod Noricus excoquit ignis O. noriško („štajersko“) železo, f. candidum Cu., ferri materia Iust.

2. metaf. železno srce, trdo-srčnost, brezčutnost: in pectore ferrum gerit O. (mi pravimo: kamen), rigidum ferri semina pectus habent O.; meton. železna doba: aere, dehinc ferro duravit saecula H., sic ad ferrum venistis ab auro, saecula O. —

II. predelano železo, meton.

1. jeklo, železno orodje, npr.: sekira: H., O., ornus ferro accisa V.; nož: ingulum ferro resolvit V., ferro et igne curari Sen. ph. z rezanjem in žganjem; škarje: ferro resecare capillos O.; žgalne škarje za oblikovanje kodrov: crines ferro vibrati calido V., ferro torquere capillos O.; lemež: ferro scindere aequor V., ferro proscindere campum O.; veriga, spone: aliquem in ferrum conicere Ci., ferro vincire aliquem Sen. tr.; zapah: ferro claudentur Belli portae V.; pisalo: dextra tenet ferrum, vacuam tenet altera ceram O.; železni oklep: qua patuit ferrum, letalem condidit ensem O.; mučilne priprave: instrumenta necis, ferumque ignesque parantur O., fortiter et ferrum saevos patiemur et ignes Pr.

2. occ.
a) metalno orožje, predvsem ost (kopja, sulice ali puščice): ferrum, quod ex hastili in corpore reman-serat N., ferro praefixum robur acuto V., lato crispans hastilia ferro V., hastile tergo eripuit; ferrum tamen ossibus haesit O., cervice sagitta haesit et exstabat nudum de gutture ferrum; ferrum aduncum O. kavlja(s)ta puščica; sinekdoha: kopje, sulica, puščica: volatile f. V., traiecta pectora ferro V., stetit inguine f. O.
b) meč, bodalo: quis ibi non est vulneratus ferro Phrygio? Enn., aliquem ferro aggredi N., O., aliquem cum ferro invadere Ci. z oboroženo roko, eorum manibus ferrum extorsi Ci., ad subsellia cum ferro venisti Ci., (senex) inutile ferrum cingitur V., Iuno ferro accincta V., ferro cinctus Suet., ferrum eripere vaginā V. ali f. stringere V., L., T., Stat. ali detegere Lucan., incumbere ferro O., Val. Max. idr. nasaditi se na meč, exentere alicui f. Lucan., f. armare (brusiti) Q., f. abicere Suet., occultato sub veste ferro Iust., splendor ferri Amm., cadere ali perire ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; aliteracija: ferro flammaque Ci., V., L., Auct. b. Alx. ali flamma ac ferro Ci. ali flamma et ferro Tib. ali (redko) ferro flammisque T. ali (pesn.) face ferroque V. z ognjem in mečem; tako tudi: ferro iguique Ci., L., Suet., ferro atque igni L., igni ferroque Ci., Cu., per ignes ferrumque Cu. ali (asindet.) ferro igni L., igne ferro Fl.; podobno: exercitus nostros ferro vique caedere T.; meton. (pogosto v prozi) oborožena roka, orožna sila: coniurati ad ferrum vocabantur Ci., communem salutem sine ferro defendi Ci., C. Marium e civili ferro eripuerunt Ci. meču državljanske vojne, ut comparetis forum cum ferro Ci.

fertile [fə́:tail] pridevnik
rodoviten, ploden, obilen, bogat česa
figurativno stvariteljski

to be fertile of (ali in) excuses spretno se izgovarjati
fertile in resources poln naravnega bogastva

ferus 3 (iz *g̑hu̯er- kriviti se, *g̑hu̯er divja zver, *g̑hu̯eros; prim. gr. ϑήρ = ajol. φήρ tes. φείρ= sl. zver)

1. divji, neukročen: apes Varr., bestiae vel cicures, vel ferae Ci., capra, alites V., canes V., O., belua levanguis O., leones H., arietes Col., tauri Suet. Pogosto subst. fera -ae, f (sc. bestia) in (redko) ferus -ī, m divja žival, zver(ina): multa genera ferarum C., feris corpus obicere Ci., ferarum ritu L., Cu., Fl., fractae claustris ferde Plin. iun., membra ferarum, confectores ferarum Suet., arenaria fera Amm.; atrib.: fera castor Ap.; kot masc.: = lev: Cat.; = merjasec Ph., ira feri O. = (kalidonskega) merjasca; = konj V. pectebat ferum V., = jelena; ferus tudi = volk O. ali = kača Sil.; sinekdoha: žival sploh: ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., in feri alvum V. v trebuh trojanskega konja, v pomenu „konj“ tudi pri O. in Petr., v pomenu „vol“ pri O., habitandae piscibus undae terra feras (sesalke) cepit, volucres aër O., o mravlji: Mart.; pren.: magna minorque ferae O. (ozvezdji) obadva medveda, iter est per formas ferarum O. skozi živalske (= živalskega kroga) podobe.

2. bot. (o rastlinah) divji = samorasten, gozden: fructus feros mollire colendo V., f. robora O., arbores Col., oliva Stat.

3.
a) (o krajih) divji, pust, neobdelan: montes V., silvae H., regia Ditis O.
b) (o vonju) neprijeten: odor Plin.

4. metaf.
a) (o ljudeh in abstr. rečeh) divji = neomikan, neizobražen, surov, rod, neotesan, zagoveden: adeon' me … putas … ferum Ter., homines feri ac barbari C., fera quaedam sodalitas germanorum Lupercorum Ci., vita Ci., genus hominum S., gentes Suet., habitatores Amm.
b) (po značaju) divji = trdosrčen, neusmiljen, krut, grozen, grozovit: aut inhumanus aut ferus Ter., hostis Ci. ut nemo tam ferus fuerit, quin eius casu illacrumarit N., Iuppiter V., Col., Cyclops, tyrannus O., iuvenis Cat., Marius Fl.; enalaga: mores Ci., tela Lucr., facinus L., cor V., O., animi ardor, ingenium, dolores, gaudia, sacra, bellam, ensis, fulmina, vis vertorum O., pectora, furor Val. Fl., hiems Stat., clamores Sil.; z drugim sup.: ferum visu Sil. grozno; subst. m. = divjak: sic me ferus ille premebat O.; fem. = divjakinja: ligones rapuere ferae (= Bacchae) O.

fervor -ōris, m (fervēre)

I.

1. vretje, vrenje: musti Varr., Plin., aliquid tribus fervoribus in aqua decoquere Marc.

2. žar, vročina: mediis fervoribus V. ali medio fervore Sil. v poldnevni vročini, anima fervore atque aestu interclusa V. po žgoči vročini, sicci fervores O. suh žar, fervoribus aestivis Col. v poletni (sončni) vročini, usta fervoribus terra Sen. ph.; z gen.: mundi ille f. purior Ci., terrae Cu., solis Iust., aestatis Hier., capitis, febris Plin.

3. metaf. ogenj, žar, razvnetost, gorečnost, vročekrvnost, strast(nost): Gell., Arn., Cl. animi, mentis, aetatis Ci., iuventae O., pectoris … in dulci iuventa f. H., tanto fervore furentes V., fervore carentes anni Sil. —

II. valovito gibanje, valovanje, kipenje: Oceani, maris Ci.

Fescennia -ae, f: Plin., ali Fescennium -iī, n: Serv. Fescénija, Fescénij, etrursko mestece. — Od tod adj. Fescennīnus 3 fescenijski, fesceninski: acies V.; poseb. versūs Fescennini L. ali samo Fescennini (sc. versūs) Macr. ali Fescennina (sc. carmina) Hier., Prud., M., Porph., Arn., sprva vesele, kosmato dovtipne, ob raznih svečanostih pete pesmi brez določene verzne mere, pozneje nagajive zabavljive pesmi dvoumne, pogosto nenravne vsebine, ki jih je vesela in pijana mladina pela po žetvi, pri svatbah, zmagoslavjih (na vračajočega se vojskovodje) idr.: nuptiales Fescennini Sen. rh., Plin.; enalaga: Fescennina licentia H., M., procax Fesc. locutio Cat.; metaf. subst. Fescennīnus -ī, m pisec sramotilnih spisov, zabavljač: Ca. ap. Macr.

fessus 3 (nam. *fassus [za fateor!], adj. pt. pf. glag. fatīscere, iz zloženk [npr. dē-fessus]) truden, utrujen, upehan, zdelan, o(b)nemogel, oslabljen, slab(oten):
a) o osebah: Varr., Val. Fl., Iust. idr. f. Iugurtha S., viator H., miles T., fessus valle resedit V., fessus in herbosa posuit sua corpora terra O.; z abl.: f. plorando Ci., fluctibus Ci. ali aequore V. od pomorske vožnje, proelio fessi, milites fessi itineris magnitudine S., f. aetate, aestu, caede, quaerendo V., numina fessa odiis V. sovraštva sita, vulnere, morbis L., Romani fessi itinere et proelio L., f. labore, venatu, malis, senilibus annis O., vivendo Val. Max. ali vitā Plin. življenja sit (naveličan), fessi bello T.; s praep: f. de via Ci., de aestu maris Gell. ab undis V.; po gr. vzoru z gen.: fessi rerum (od težav) V., f. belli viaeque Stat., fessi salutis (od iskanja rešitve) Sil.
b) o živalih: fessi vomere tauri H., f. equus L., elephanti fessi aegritudine Plin.
c) o telesu in njegovih delih, udih: corpora V., O., artūs V., membra, caput O., longā fessum militiā latus H. pectora curis fessa O., f. anima O.
č) metaf. o drugih stvareh in abstr. stvareh: naves V. ali carinae, puppes O. stare, neuporabne, axes O., ali cardines Plin. obrabljene, -i, vela Pr., remi Val. Fl., senectus Lucan., aetas T. ostarelost, cum iam fessa dies Stat. ko se dan že nagiblje k večeru, fessae vires Val. Fl. ali fessae labore vires Amm.; res fessae V., T., Plin. iun. beda, stiska, težave.

festivál festival moški spol

filmski festival festival cinématographique (ali du cinéma)
festival popevk festival de la chanson

fēstīvitās -ātis, f (fēstīvus)

1. (praznično) veselje, zabava: offers mihi … ludum, iocum, festivitatem Pl.; kot ljubkovalni izraz = radost, slast: mea f. Pl., Ap., eius f. Pl.

2. dovtipnost, šegavost, dobra volja: lepos et f. ali f. et facetiae Ci., vernacula f. Ci. dobrovoljna zabava, f. sermonis Corn.

3. dobrodušnost, dobrovoljnost, prijaznost, ljubeznivost, ljubkost: patris mei Ter., infans insigni festivitate Suet.; od tod tudi veselost, svečano razpoloženje: festa … festivitate celebrare Hier.

4. okrasje, lišp, lepotičje, okrasek (govora): Gorgias … his festivitatibus … insolentius abutitur Ci. festivitates inscriptionum Gell. blesteči napisi.

5. (le v pozni lat.) slavnost, slavje: Lamp., Cod. Th.

festūca¹ -ae, f (gl. ferula)

1. bil(ka), travna bil: Varr., Col., Plin.; tudi jajčasta glota (Aegilops vata, Linn.), bilnica, nek plevel v ječmenu: festuca quae vocatur aegilops Plin.

2. metaf. (= vindicta) osvobodilna šiba ali paličica, s katero se je pretor dotaknil sužnja v znamenje, da je osvobojen: Pl., Pers.

fēstus 3 (gl. fēriae, fānum)

1. svečan, slavnosten, prazničen: dies Ci. (idr. pisci) praznik, ut eius diem natalem festum haberet universa Sicilia N. da je vsa Sicilija njegov rojstni dan obhajala kot praznik, nato Caesare festus dies H. praznik Cezarjevega rojstnega dne, dies festos anniversarios agere Ci. obhajati vsakoletne praznike; pesn.: festa dies Veneris O., f. lux (dan) O., luces (dnevi) H., tempus H., O.; kot ljubkovalni izraz: mi animule, meus dies festus Pl., o festus dies hominis, amice, salve Ter.; enalaga: fronde festā V., frondes, corona, choreae O., Palladis arces ali theatra O. ali urbs Sil. praznično okrašeni, -a, -o, ululatus O. = festae voces T. = festi clamores Plin. iun. radostni vzklik(i), vrisk(anje), f. convicia Lucan., licentia Q., cultus, vestitus T., carmen Cl. Subst. fēstum -ī, n praznik, slavnost, slavnostna pojedina: H., Plin., Gell., Aus., festum agere ali celebrare (obhajati) O.; pl. o enem prazniku: turbantes festa Minerva O., festa Cereris annua celebrabant matres O.

2. metaf. vesel, radosten, dobre volje: Sen. tr., Stat., omnia ludo festa vident Val. Fl., omina T. srečo obetajoča, aures Cl., annus festior Cl., dies festissimi Vop.

fetial¹ [fí:šl] pridevnik

fetial law zakon o napovedi vojne ali mirovnih pogajanjih

fettle [fétl] samostalnik
stanje, zdravje

in good (ali fine, splendid) fettle zdrav, dobre volje, v dobri kondiciji

fētus -ūs, m (gl. fētus 3)

1. porod, pokot, kotitev, povrg, izleženje: Ap., faciam, ut uno fetu … pariat sine doloribus Pl., labor bestiarum in fetu Ci., discors concordia fetibus apta O. ploditev, fetibus inutiles (vaccae) Col.; metaf. (o rastl.) rast, poganjanje: rami … crescenti (arbori) adimunt fetūs V.; pren. prirastek, priraščaj: nec ullā aetate uberior oratorum fetus fuit Ci., ille Socratici fetūs proventus Ci. tisti naraščaj sokratske vzreje.

2. meton. telesni plod, dete, otrok: f. geminus ali gemellus O. dvojčka, (Pasiphaë) discordem utero fetum (sc. Minotaurum) tulit O., fetūs matrona dabit Tib. bo (po)rodila, Germania quos horrida parturit fetūs T. izrodke, sexūs sequioris edere fetum Ap. roditi deklico; pren. ne nobis scripta nostra tamquam recentes fetus blandiantur Q. kakor mladiči (po drugih = kakor novi proizvodi); (o živalih) mladič, zalega, leglo: f. canis Enn. fr. psiček, f. ovium ali pecorum V. jagnjeta, f. avium V. mladi ptiči, apium O. zalega, adultos educunt fetūs (sc. apium) V., f. cervae O. jelenček, capellae Tib. kozliček, fetum ad imam (quercum) ponere Ph. oprasiti se, suis f. T. prase, prašiček, pujsek, teneri f. Val. Fl., fetum edere Col. ali fetūs edere Tib., Amm. ali fetus facere Plin. jajca leči, valiti, portentosos fetus exstinguere Sen. ph., fetus ventri (leporis) exsecare Plin., f. equarum Amm. žrebeta.

3. metaf.
a) (o rastl.) α) brst, poganjek, mladika: frugipari f. Lucr., auricomos decerpsit arbore fetus V., croceo fetu circumdare truncos V. z omelovimi poganjki, inseritur … nucis arbutus horrida fetu V. z orehovo cepiko, f. olivae O. mlada oljka, in novos fetus reviviscere T.; pren.: omnis fetus repressus Ci. živi nagon. β) sad(je), plod, pridelek: f. frugum Pac. fr. poljščina, f. bacae Ci., f. arboreus O., fetūs arborei V., O., Amm., arbutei, triticei O., pulli O. črno sadje = murve, terreni arboreique Col. poljsko in drevesno sadje, meliores et grandiores fetus edere Ci. ali meliores reddere fetus Lucr. (o polju), ipsa (tellus) dedit dulces fetus Lucr., varios ponit (daje) fetus autumnus dant alios aliae (silvae) fetus V. obrodek, gravidi cum palmite fetus O. težko grozdje, fetuum pauperies Amm. grozdja; pren.: triplex animi f. Ci. duševni plod, dulces Musarum fetus Cat. sadovi.
b) kovinska žila: atros chalybis fetus humus … nutrit Sil.

Opomba: Star. abl. pl. fetis (nam. fetibus): Acc. ap. Non.

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj

fever¹ [fí:və] samostalnik
vročica, mrzlica
figurativno huda vnema

britanska angleščina Channel fever domotožje
gold (ali yellow) fever rumena mrzlica
intermittent fever menjajoča se mrzlica
to be in fever imeti mrzlico
mike fever strah pred mikrofonom
pogovorno break-bone fever visoka vročina; gripa
fever tree evkalipt
typhoid fever tifus
scarlet fever škrlatinka

fiásko (neuspeh) fiasco; pogovorno flop

to je bil fiásko it was a failure (ali a washout ali a flop)

fīcēdula -ae, f (fīcus in edulus: edere) „smokvojedka“, vrtna penica ali neke vrste kljunač: Varr., Cels., Plin., Petr., Mart., Suet., Gell., Cael. Sinkop. obl. fīcēlla -ae, f: Luc. (?), Iuv. (?).