Franja

recēssiō -ōnis, f (recēdere) hoja nazaj, umik(anje), vračanje, vrnitev, povratek

1. oseb(e): Eccl.

2. vetra, morja, nebesnih teles: ideo et septem motibus omne corpus agitatur: aut enim accessio est aut recessio Macr., pari enim ratione in posteriora signa migrando semper mundanae volubilitati contraria recessione versantur Macr., ex ipsa aquarum collisione nascitur illa famosa Oceani accessio pariter et recessio Macr.; v pl.: si in tam magno spatio unus ventus vagando inclinationibus et recessionibus varietates mutatione flatus faciat Vitr.

réchappé, e [rešape] masculin, féminin rešenec, -nka (d'un naufrage brodoloma)

réchauffé, e [rešofe] adjectif pogret; masculin pogreta reč, stvar (tudi figuré)

cette plaisanterie, ce n'est que du réchauffé ta šala ni nič novega, je že znana stvar

recherché, e [-šɛrše] adjectif iskan; preštudiran; priljubljen; péjoratif afektiran, prisiljen, izumetničen (style masculin slog)

ce livre est très recherché ta knjiga je zelo iskana

rechigné, e [rəšinje] adjectif čemeren, nataknjen, slabe volje; masculin čemernost

récidivant, e [residivɑ̃, t] adjectif

cancer masculin récidivant (médecine) rak, ki se čez čas zopet pojavi

re-cīdō² -ere -cīdī -cīsum (re in caedere)

1.
a) sekati, odsekati (odsekavati, odsekovati), izsekati (izsekavati, izsekovati), rezati, odrezati (odrezavati, odrezovati), izrezati (izrezavati, izrezovati): Lucan. idr., alicui pollicem r. Q., vepres Ca. iztrebiti, fustes H., caput O., e silva hastile O., sceptrum imo de stirpe V., ceras inanes V., columnae ultimā recisae Africā H. lomljene, sekane, immedicabile corpus ense recidendum est O., pelliculam (prepucij) Porph.; pesn. posekati, potolči, pobiti: coloni cuncti simul ense recisi Lucan.
b) metaf. odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), iztrebiti (iztrebljati), izkoreniniti (izkoreninjati), izbrisati (izbrisavati, izbrisovati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): Sen. tr., Q., Sil. idr., nationes recidere Ci., culpam supplicio H., quidquid obstat imperio recidere Cu., multa ex orationibus eius recidere Q. (pre)črtati, (iz)brisati.

2.
a) obrezati (obrezovati), (o)striči, pristriči, skrajšati (skrajševati), (o)klestiti, obsekati (obsekavati, obsekovati): ungues Plin., Cu., capillos Plin. iun., comas Mart., barbam falce O., malleolos ad imum articulum Plin., arbores usque ad medullam securibus Pall.
b) metaf. omejiti (omejevati), (s)krčiti, skrajšati (skrajševati), prikrajšati (prikrajševati), (z)manjšati: Q., Plin. iun. idr., ambitiosa ornamenta H., mirmillonum armaturas Suet., quid enim prohibere et priscum ad morem recidere aggrediar T., opus recisum Vell. kratek osnutek (naspr. opus iustum natančno delo), (sc. ea) recisa ac repurgata in unum librum coartasse Plin. iun.
c) (na)rezati, razrezati (razrezovati, razrezavati): mala Cydonia in brevissimas particulas Pall.

reciprocus 3, adv. -ē (iz *reco-proco-; prim. re in procerēs, torej = nazaj in naprej obrnjen)

1. po isti poti se vračajoč: reciprocum est, cum unde quid profectum redit eo Varr., reciprocum telum Varr., amnis, aestus Plin., mare T., Plin. upadajoče, osekajoče, oseka, reciproce fluere Varr. tja in nazaj stopajoče ali povratno teči = plimovati in osekati, doživljati plimo in oseko, vox Plin. odbijajoč se (o odmevu, jeku).

2. pren. naroben, vzajemen, povraten, medseboj(nost)en, recipročen: argumenta (gr. ἀντιστρέφοντα) Gell. ki se obračajo proti tistemu, ki jih je podal, ars Plin. premenjalna, spreminjajoča se, vzajemna; tako tudi talio Gell.; pren. (adv.) narobe, napak, obrnjeno, (ravno) obratno: Prisc.; kot gram. t.t.: pronomina reciproca Prisc. povratni zaimki.

récitant, e [resitɑ̃, t] adjectif; (musique)

partie féminin récitante solo koncert (de piano klavirski); masculin deklamator; radijski, filmski komentator

réclamant, e [reklamɑ̃, t] masculin, féminin pritožnik, -ica

reclus, e [rəklü, z] adjectif zaprt in osamljen, samotarski; masculin, féminin samotar, -rka; puščavnik

mener une existence recluse živeti samotarsko življenje
vivre en reclus, en ermite živeti kot puščavnik

récoltant, e [rekɔltɑ̃, t] adjectif (masculin, féminin) (oseba), ki sam(a) pospravi pridelek

recommandé, e [rəkɔmɑ̃de] adjectif priporočen

envoi masculin en recommandé priporočena pošiljka
(familier) ce n'est pas très recommandé boljše je, tega ne napraviti

re-condō -ere -didī -ditum (re in condere)

1. nazaj da(ja)ti, postaviti (postavljati), položiti (polagati), spraviti (spravljati), skri(va)ti, (s)hraniti (shranjevati): Pl., Col. idr., gladium in vaginam recondere Ci. spraviti, vtakniti, potisniti, senatus consultum, tamquam in vaginā reconditum Ci. shranjen, medicamenta L., aliquem flammae vi e rogo eiectum Plin., reliquias Pl.; pesn.: oculos recondere O. zopet zamižati, zopet zatisniti oči, serpens alvo recondit volucres O. požre, pogoltne, poje = ore aquam recondere Pr., ensem in pulmone V., gladium recondit lateri O. zažene (zabode, zasadi, zarine) v … ; kot medic. (kirurški) t.t. zopet (znova, spet) spraviti (spravljati) nazaj na pravo mesto: fragmentum Cels.; refl. se recondere umakniti (umikati) se (kam v samoto): Q., Sen. ph.; metaf.: mens alia visa sic arripit, ut his statim utatur, alia recondit, e quibus memoria oritur Ci., verba, voltus recondere T. ohraniti v spominu (v srcu, v zavesti), odia T.

2. zakri(va)ti, skri(va)ti, prikri(va)ti, zatajiti (zatajevati), utajiti (utajevati): Fl. idr., quasque recondiderat opes (sc. humus) O., his inventis libellis ceteri remoti et diligentius sunt reconditi Ci., at Trivia Hippolytum secretis alma recondit sedibus V., Ascanium curva valle recondere V.; metaf.: eos fama recondit V. molči o njih, voluptates r. T. — Od tod adj. pt. pf. reconditus 3

1. skrit: quod celari opus erat, habebant reconditum Ci., reconditus silvā O. skrit v gozdu, venae auri argentique Ci., vinum H. najboljše.

2. (zelo) odročen, od rok se nahajajoč, oddaljen: locus, angulus provinciae Ci., saltus Cat.; subst. n.: in recondito Plin. globoko pod ključem, trdno v zaporu; neutr. pl.: occulta et recondita templi C. (oboje skupaj = gr. ἄδυτα) najsvetejše; pren. oddaljen = nenavaden, neobičajen, neraben, zastarel: verba Augustus ap. Suet.

3. metaf. globok, nizko ležeč, skrit, prikrit, tajen: aculei orationis reconditi Ci., reconditi sensus sermonis Ci., dolor Ci., ratio Ci. globokomiselna, globokoumna; subst. neutr. pl.: reconditiora desidero Ci., natura recondita Ci. zaprt (tih) značaj.

réconfortant, e [-kɔ̃fɔrtɑ̃, t] adjectif krepilen; tolažilen; masculin krepilno sredstvo

remède masculin réconfortant krepilno zdravilo

reconnaissant, e [-kɔnɛsɑ̃, t] adjectif hvaležen (de za)

je vous en suis très reconnaissant zelo sem vam hvaležen za to

reconnu, e [rəkɔnü] adjectif priznan

auteur masculin reconnu priznan pisatelj

reconstituant, e [-kɔ̃stitɥɑ̃, t] adjectif, médecine krepilen; masculin okrepčilo

remède masculin reconstituant krepilno zdravilo

re-creō -āre -āvi -ātum (re in creāre)

1. zopet (znova) narediti, napraviti (delati), znova ustvariti (ustvarjati), zopet roditi (rojevati): Lact. idr., solis lumen Lucr., carnes Plin., homines Pl. ali vitam Lucr. spremeniti, pretvoriti.

2. klas. le metaf. zopet (znova) vdahniti dušo (življenje), zopet (znova) oživiti, ozdraviti, (o)krepiti, (o)krepčati, poživiti (poživljati), obnoviti (obnavljati), očvrstiti: Cu. idr., Eumenes Craterum ex acie semivivum elatum recreare studuit N., Marium fessum inediā recrearunt Ci., vires Lucr., Pl., voculae recreandae causā Ci.; pren.: mentem Ci., animos Ci., Romanis ab ultima desperatione recreatus est animus L., dii Siciliam recreare constituerunt N., provinciam afflictam et perditam recreare Ci.; refl. in med. ozdraveti, okrevati, prebole(va)ti, popraviti (popravljati) se, (o)krepčati se, opomoči si: milites se recreare (sc. e morbo) non potuerunt Ci., qui e gravi morbo recreati sunt Ci., Macedonia vix se potest recreare Ci., (sc. Sicilia) vix recreari posse videtur Ci., recreari a timore Auct. b. Afr. ali ex timore Ci., recreari ex vulnere Ci. idr., ex vulneribus L.; z loc.: recreabar animi Ap.

recroquevillé, e [rəkrɔkvije] adjectif skrčen, zgrbljen, zguban, zgrbančen

malade masculin recroquevillé dans son lit bolnik, zgrbljen v svoji postelji
feuilles recroquevillées zgrbančeni listi