Franja

partēnza f

1. odhod:
essere in partenza biti tik pred odhodom
partenza dal mondo pren. smrt
punto di partenza pren. izhodišče

2. šport start

3. odhod (vozila):
segnale di partenza znak za odhod

4. film prva klapa

pártijski de partido

partijski duh (vodja, znak ali značka) espíritu m (jefe m, insignia f) de partido
partijska knjižica carnet m de afiliado al partido
partijski kongres (skupščina) congreso m (asamblea f) del partido
partijska organizacija (vodstvo, linija) organización f (jefatura f ali dirección f, línea f) del partido
partijska politika política f del partido (ali de partido ali partidista)
partijski program programa m del partido
izvršni odbor comité m ejecutivo del partido

patte [pat] féminin šapa, taca, noga; figuré roka; (rakove) klešče; parkelj, krempelj; zavih (pri obleki)

à quatre pattes po vseh štirih
(familier) bas les pattes! roke proč!
patte de fer kavelj
pattes pluriel de mouche čečkarija
pattes de lapin kratki zalizki
patte natatoire (zoologie) plavalna noga
patte de velours žametna tačica; figuré mačja prijaznost
coup masculin de patte (figuré) zlobna kritika
patte d'un artiste originalnost, virtuoznost kakega umetnika
mouton masculin à cinq pattes redka žival; (ironično) izredna oseba
pantalon masculin à pattes d'éléphant hlače z vse širšimi hlačnicami
avoir une patte folle nekoliko šepati
avoir un fil à la patte biti navezan na koga, ki nam je težko breme
(familier) se casser la patte zlomiti si nogo
être entre les pattes de quelqu'un biti v krempljih (oblasti) kake osebe
faire pattes de velours s prilizovanjem skri(va)ti prave namene
graisser la patte à quelqu'un podkupiti koga
mettre la patte sur položiti roko na, brutalno ravnati
montrer patte blanche (familier) priti z besedo na dan, pokazati dogovorjeni znak (da lahko nekam vstopimo)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte s prstom ne moči migniti
retomber sur ses pattes (figuré) (spet) na noge pasti
sortir, se tirer, s'échapper des pattes de quelqu'un osvoboditi se iz oblasti kake osebe
tenir quelqu'un sous sa patte imeti koga v oblasti
tomber sous la patte de quelqu'un priti komu v kremplje
tirer dans les pattes de quelqu'un povzročiti komu nevšečnosti, težave, polena mu metati pod noge

Peter², der, (-s, -) langweiliger Peter dolgočasnež; schwarzer Peter črni Peter; den schwarzen Peter zuschieben/zuspielen podtakniti črnega Petra; blauer Peter [Schiffahrt] Schifffahrt modri Peter (znak za odhod/črkovna zastavica)

Phaëthōn -ontis, m (Φαέϑων = „Sveteči“) Faetónt

1. bogoslužni vzdevek boga Helija (Sola): V., Sil.

2. Helijev (Solov) in Klimenin sin. V znak, da ga priznava za svojega sina, mu je oče dovolil, da je vozil sončni voz. Ker pa je neizkušeni mladenič z njim nerodno ravnal, je prišel preblizu Zemlji in jo zažgal. Da bi preprečil najhujše, ga je Zevs (Jupiter) ubil s strelo: Ci., O.; od tod: Phaetontem orbi terrarum educare Suet. = nerodnega, vsemu svetu pogubnega vladarja. — Od tod Phaëthontias -adis, f (Φαεϑοντιάς) Faetóntova; subst. Phaëthontiadēs -um, f Faetontiáde, Faetóntove sestre, ki so tako objokovale svojega brata, da so jih bogovi spremenili v topole (po drugih v jelše), njihove solze pa v jantar: V., O., Sen. tr. Phaëthontis -idis, f (Φαεϑοντίς) Faetóntida, Faetontova sorodnica, Faetontova sestra; atrib.: volucris O. = labod, v katerega je bil spremenjen Faetontov sorodnik, Stenelov sin (gl. Cycnus), gutta Mart. (solza Faetontove sestre =) jantar. Phaëthontius 3 (Φαεϑόντιος) Faetóntov, faetóntski: ora Sil. sončni sij, sončna krogla. Phaëthontēus 3 (Φαεϑόντειος) Faetóntov, faetóntski: ignes O., umbra Mart. topol (gl. zgoraj Phaëthontiadēs).

phonetic [founétik] pridevnik (phonetically prislov)
fonetičen

phonetic character znak za glas, črka, pismenka
phonetic transcription fonetična pisava

piktográfski (-a -o) adj. pittografico:
piktografski znak pittogramma

plangō -ere, planxī, planctum (indoev. kor. *plāg-, *plēg- (*plĕg-), *plāk- (*plăk-) biti, tolči, udarjati; prim. gr. πλάζω udarjam, bijem, tolčem [iz *πλαγγi̯ω], fut. πλάγξω, aor. pass. ἐπλάγχϑην, πλήσσω [iz *πλάκi̯ω], πλήγνῡμι udarjam, bijem, tolčem, πληγή = dor. πλαγά udar(ec), πλῆκτρον plektron (= tŕzalica), lat. plāga, plēctere, du-plex [= gr. δίπλαξ], sl. plakati po prsih se biti, jokati, tarnati, lit. plakù, plàkti tepem, tolčem, bijem, udarjam, got. flōkan biti se, žalovati, stvnem. fluoh, fluohhōn = nem. Fluch kletev, fluchen preklinjati, stvnem. flagarōn leteti naokrog, nem. flaga nenaden napad)

1. biti, tolči, udariti (udarjati): Petr. idr., plangebant aliae proceris tympana palmis Cat., fluctus plangentes saxa Lucr., moriens plangit humum O., plangit moribundus vertice terram O., quanto planguntur litora fluctu O., litora plangunt (sc. austri et imber) V.; abs.: en quantum resonat plangentibus alis armiger ad pastus rediens Iovis! Sil.; med.: utque suum laqueis, quos callidus abdidit auceps, crus ubi commisit volucris sensitque teneri, plangitur O. udarja (tolče, maha) s krili.

2. poseb. biti (tolči) se (po prsih, rokah, stegnih, kolku itd.) v znak žalovanja = žalovati: caput feriebas, femina plangebas Ci. fr., agmina plangentia V., precor, ut plangas pectora Pr., abscissa planxi mea pectora veste O., pectora palmis plangere O., planxit … suos furibunda lacertos O., femur O., planxerunt Dryades: plangentibus adsonat Echo O., lamentari et plangere Suet., quas neque lugeri neque plangi fas est T., plangebant ubera Ap., gemitus plangentium Iust.; med.: dum … volunt plangi, per bracchia mota levatae aere pendebant O., scissaeque capillos planguntur matres Calydonides Eueninae O.

3. trans. plangere aliquem (aliquid) hrupno, glasno žalovati, tarnati za kom (čim), objokovati koga (kaj): damna Stat., Memphiten bovem (= Apim) Tib.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plangebitis: Vulg., It.; plangebunt: It.

pledge¹ [pledž] samostalnik
jamstvo, poroštvo, zastava, zalog
zgodovina talec, porok; obljuba, zaobljuba, obveza; zdravica, napitnica
figurativno dokaz ljubezni

pledge of love otrok, dokaz ljubezni
in pledge of kot jamstvo za; figurativno kot dokaz za; kot znak, da
under (the) pledge of secrecy pod obljubo molčečnosti
to hold in pledge imeti v zalogu
to put in pledge dati v zalog, zastaviti
to redeem one's pledge izpolniti zaobljubo
to take (ali sign) the pledge odpovedati se pijači
to take in pledge vzeti kot zalog

plovbn|i (-a, -o) [Schiffahrts] Schifffahrts-
plovbni znak pomorstvo das Seezeichen

plúral; plúralen gramatika plural

znak plúral; plúralena the mark of the plural, plural marker

plús (temperatura) température au-dessus de zéro ; (prebitek) plus moški spol , excédent moški spol

znak plus signe moški spol plus

podaljšanj|e srednji spol (-a …) die Verlängerung (življenja Lebensverlängerung, dopusta Urlaubsverlängerung); die Streckung; samoglasnika: die Dehnung (znak za podaljšanje das Dehnungszeichen)
podaljšanje roka Fristverlängerung, Fristenstreckung
podaljšanje veljavnosti potnega lista, dovoljenje: die Erneuerung
tehnika, kemija die Verzögerung (vezanja die Abbindeverzögerung)

podobnost [ó] ženski spol (-i …) die Ähnlichkeit (tudi matematika)
družinska podobnost die Familienähnlichkeit
znak za podobnost das Ähnlichkeitszeichen
stopnja podobnosti der Ähnlichkeitsgrad
sklepanje po podobnosti der [Analogieschluß] Analogieschluss

pogájanje negotiation; parley

mirovna pogájanja peace negotiations pl; vojska parley
izid, rezultat pogájanj the outcome of negotiations
prekiniti (začeti) pogájanja to break off (to open) negotiations
biti v pogájanjih z to carry on negotiations with
začeti, stopiti v pogájanja z to enter into negotiations with
pogájanja so v nevarnosti the negotiations are jeopardized
pripravljen za pogájanja ready to negotiate
s pogájanji by means of negotiation
pogájanja so se zavlekla the negotiations dragged on
dati znak za prenehanje boja in začetek pogájanj vojska arhaično to sound a parley

pojmov|en [ô] (-na, -no) begrifflich, begriffsmäßig, Begriffs- (logika die Begriffslogik, piramida die Begriffspyramide, zmeda die Begriffsverwirrung, aparat der Begriffsapparat, znak das Begriffszeichen, polje das Begriffsfeld)

pomožn|i [ó] (-a, -o) Hilfs- (kontakt der Hilfskontakt, posel das Hilfsgeschäft, rele das Hilfsrelais, rezervoar za zrak der Hilfsluftbehälter, stroj die Hilfsmaschine, učitelj der Hilfslehrer, ukrep die Hilfsmaßnahme, voziček der Hilfswagen, znak das Hilfszeichen, energija die Hilfsenergie, ladja das Hilfsschiff, napetost die Hilfsspannung, orodja Hilfsgeräte množina, plinska turbina die Hilfsgasturbine, strojnica der Hilfsmaschinenraum, veda die Hilfswissenschaft, zavora die Hilfsbremsanlage, sredstvo das Hilfsmittel, enote vojska Hilfstruppen množina, deli Hilfseinrichtungen množina, podvozje das Hilfsfahrwerk, rebro letalstvo die Hilfsrippe, sredstvo das Hilfsmittel, zrcalo der Hilfsspiegel)

popuščanj|e² srednji spol (-a …) človeka: das Nachgeben, das Einlenken, das Lockerlassen ➞ → popustiti²
znak popuščanja das Zugeständnis

porcelanast pridevnik
1. (o materialu) ▸ porcelánZbiral je porcelanaste figurice slavnih dirkalnih konj. ▸ Gyűjtötte a híres versenylovak porcelánfiguráit.
2. (o lastnosti) ▸ porcelán, porcelánszerűNjena nežna porcelanasta polt in rdečkasti lasje so pravi magnet za moške. ▸ Porcelánfehér bőre és vöröses haja mágnesként vonzza a férfiakat.
Porcelanasta polt brez pigmentnih madežev in starostnih peg je na Japonskem znak popolnosti in imenitnosti. ▸ Japánban a pigmentfoltoktól és öregségi foltoktól mentes porcelánfehér bőr a tökéletesség és a különlegesség jele.Za porcelanasti videz uporabite tekoči puder. ▸ A porcelánfehér bőr eléréséhez használjon folyékony púdert.

positive¹ [pɔ́zitiv] pridevnik (positively prislov)
določen, izrecen (ukaz), jasen, nedvoumen, trden (ponudba, obljuba itd.); brezpogojen, dokončen; resničen, stvaren, konkreten, dejanski; pritrdilen, privolilen; siguren, gotov; samozavesten, trdovraten, svojeglav
filozofija pozitivističen, neskeptičen, empiričen, ki sloni na izkušnjah; pozitiven, ki ima pozitivne lastnosti
pogovorno popoln, pravi (a positive fool pravi norec)
matematika pozitiven (positive sign znak plus)
fizika, elektrika, fotografija pozitiven
medicina pozitiven

filozofija positive philosophy pozitivizem, pozitivistična filozofija
slovnica positive degree pozitiv, prva stopnja pridevnika
pogovorno a positive nuisance prava nadloga
proof positive neovrgljiv dokaz
to be positive about s.th. biti gotov česa, trdno verjeti v kaj