Franja

Mutina -ae, f Mútina, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, od l. 185 rimska vojaška naselbina, pri kateri sta se l. 43 spopadla Antonij in Oktavijan (zdaj Modena): Ci., L., Mel. — Od tod adj. Mutinēnsis -e mútinski, pri Mútini: proelium Ci. ep. = arma O.

Mutycē -ēs, f (Μούτουκα) Mútika (Mutúka) mesto na jugovzhodu Sicilije (zdaj Modica): Sil. — Od tod adj. Mutycēnsis e mútiški: ager Ci.; subst. Mutycēnsēs -ium, m Mutičáni, preb. Mutike: Plin.

Mȳlae -ārum, f (Μυλαί) Míle, vzhodno od Peloriade na rtu stoječe zankelsko (mesansko) gradišče, blizu katerega sta potekali dve morski bitki: l. 260 je konzul Duilij Rimljanom priboril prvo zmago na morju nad Kartažani, l. 36 pa je Oktavijanov poveljnik Agripa premagal Seksta Pompeja (zdaj Melazzo): Plin., Vell., Suet. — Soobl. Mȳlē -ēs, f Míla: Sil. — Od tod adj. Mȳlasēnus 3 mílski, pri Mílah: Aus.

Mylas ali Myla -ae, m Mílas, reka na Siciliji (zdaj Marcellino): L.

Mylasa -ōrum, n (Μύλασα) Mílaza (Mílaze), prastaro, največje in najlepše mesto v notranji Kariji (zdaj Melassa ali Melasso): Plin. — Od tod adj. Mylaseus 3 miláški: cannabis Plin.; Mylasius 3 miláški: ecdici Ci.; subst. Mylasēnī -ōrum, m ali Mylasēnses -ium, m Milažáni, preb. Milaze (Milaz): L. (soobl. Mylattēnses -ium, m Milažáni: Gell.); Mylaseus -eī, m (Μυλασεύς) Milažán, v pl. Mylasīs (= Μυλασεῖς): Ci. ep.

Myrtos -ī, f (Μύρτος) Mírtos, otoček ob južnem rtu Evboje. — Od tod adj. Myrtōus 3 (Μυρτῶος) mírtski, mírtoški: Myrtōum mare Mirtsko (Mirtoško) morje, del Egejskega morja (južno od omenjenega otočka, zdaj Mare di Mandria): H., Plin. Enako tudi Myrtōa aqua O. in Myrtōum pelagus Mel.

Mytilēnae -ārum, f: C., Ci., Vell. ali Mytilēnē -ēs, f: H. (Μυτιλήνη) Mitiléne ali Mitiléna, glavno mesto otoka Lezbos (zdaj Mytilini). — Od tod adj. Mytilēnēnsis -e mitilénski: secretum T.; Mytilēnaeus 3 (Μυτιληναῖος) mitilénski: Lucan., mango Mart., triremes L.; subst. Mytilēnaeus -ī, m Mitilénec: Ci. ep. (o Teofanu, Pompejevem osvobojencu in prijatelju); nav. pl. Mytilēnaeī -ōrum, m Mitilénci: Ci., N., Vell.

Myūns, Myūntis, acc. -ūntem in -ūnta, f (Μυοῦς) Miúnt, mesto v Kariji ob južnem bregu Majandra, najmanjše mesto jonske zveze (zdaj Pallatia, Palatscha): N., Vitr., Plin. (po nekaterih izdajah Myuus).

myxōn -ōnis, acc. -ōna, m (gr. μύξων) lupač, vahnja, riba, imenovana tudi bacchus: Plin. glavno mesto otoka Lezbos (zdaj Mytilini). — Od tod adj. Mytilēnēnsis -e mitilénski: secretum T.; Mytilēnaeus 3 (Μυτιληναῖος) mitilénski: Lucan., mango Mart., triremes L.; subst. Mytilēnaeus -ī, m Mitilénec: Ci. ep. (o Teofanu, Pompejevem osvobojencu in prijatelju); nav. pl. Mytilēnaeī -ōrum, m Mitilénci: Ci., N., Vell.

na on, upon; at; in; up, upward; to; over

na cesti on the road
na ulici in the street, ZDA on the street
na deželi in the country
na dvorišču in the courtyard
na desni, na levi on the right, on the left
na desno, na levo to the right, to the left
na kredit, na up on credit
na mojo čast on my honour, honestly
na primer for instance, for example
na morju at sea
na nebu in the sky
na sliki in the picture
na soncu in the sun
na polju in the field
na travniku in the meadow
na (živilskem) trgu at the market-place
na postaji at the station
na mizi on (ali upon) the table
na svetu in the world
na razstavi at the exposition
na minuto a minute, to the minute
na mestu (takoj) on the spot, at once
na moji strani on my side
na obeh straneh on both sides
na ta način in this manner
na najlepši način in the finest manner
na povelje to order
na zemljevidu on the map
na moje priporočilo on (ali upon) my recommendation
na moje presenečenje to my surprise (ali astonishment)
na moj račun at my expense
na moje veliko obžalovanje to my deep regret
na svojo škodo to one's detriment (ali cost ali disadvantage)
na mojo škodo to my cost
na temelju on the grounds of, by virtue of
na mojo sramoto to my disgrace
na srečo fortunately
na slepo blindly, at random, gropingly
na vsak način at any rate, by all means
na noben način on no account
na vrat na nos head over heels, headlong
na svidenje! goodbye!, ZDA goodby!, au revoir!, so long!, see you again!
na prvi pogled at first sight, at first glance
na mojo prošnjo at my request
na vaše priporočilo on the strength of your recommendation
na potovanju in travelling
na stotine by hundreds
dvakrat na dan twice a day
X tolarjev na dan X tolars a day
en četrt na pet a quarter past four
tri četrt na pet a quarter to five
na moje stroške at my expense
vpliv na... influence over (ali on)...
X SIT na uro X tolars per hour
biti na lovu to be out hunting
na tebi je, da rečeš... it is up to you (to say)...
biti na obisku pri kom to stay with someone
biti hud na koga to have a grudge against someone
biti gluh na obe ušesi to be deaf in both ears
na luči mi je (stoji) he is (stands) in my light
kdo je zdaj na vrsti? whose turn is it now?
jaz sem na vrsti it is my turn
ljubosumen je na svojo ženo he is jealous of his wife
slep je na eno oko he is blind in one eye
hrom je na eno nogo he is lame in one leg
moje okno gleda na dvorišče my window looks out on to the backyard
igrati na flavto to play the flute
imeti kaj črno na belem to have something in black and white
imaš velik vpliv nanj you have a great influence over (ali on) him
biti ves dan na nogah to be busy (ali pogovorno on the go) all day long
iti na pošto to go to the post office
iti komu na roko (figurativno) to oblige someone, to help someone, to lend someone a helping hand
osvojiti na juriš trdnjavo to take a fortress by storm
(s)plezati na drevo to climb (up) a tree
motiti se na vsej črti to be mistaken all along the line
verjeti komu na besedo to take someone's word for it
zidati na pesek to build on sand
želim sobo na ulico I want a room overlooking the street
iti na lov to go out hunting
iti na potovanje to go abroad

naenkrat prislov
1. (hitro in nepričakovano) ▸ egyszer csak, egycsapásra, hirtelenBila sem v hiši, ko sem kar naenkrat zaslišala vzklike. ▸ A házban voltam, amikor egyszer csak kiabálást hallottam.Ana se čisto zatopljena v svoje misli kar naenkrat znajde v svoji pisarni. ▸ Ana saját gondolataiba merülve egyszer csak az irodájában találja magát.Zdaj sem star 48 let in se ne morem kar naenkrat spremeniti. ▸ Most 48 éves vagyok, és nem tudok egycsapásra megváltozni.Potem je kar naenkrat ugotovila, da ne zna igrati in je šla v šolo. ▸ Aztán egyszer csak rájött, hogy nem tud játszani, és iskolába ment. Naenkrat je vse okoli mene postalo črno in ničesar nisem več videl. ▸ Egyszer csak minden elsötétült körülöttem és semmit sem láttam.
Med sesanjem me je naenkrat začel skeleti vrat. ▸ Porszívózás közben egyszer csak sajogni kezdett a nyakam.
Sopomenke: nenadoma

2. (sočasno) ▸ egyszerre, egyidőbenPosameznik bo lahko naenkrat kupil največ pet vstopnic. ▸ Egyszerre legfeljebb öt jegyet lehet vásárolni.Ker pa smo skoraj vsi naenkrat pripeljali na prelaz, je tam zaradi gneče nastal kaos. ▸ Mivel azonban szinte mindannyian egyszerre érkeztünk a hágóra, a tömeg miatt káosz alakult ki.
V službi vam ni treba vsega narediti naenkrat. ▸ A munkában nem szükséges mindent egyszerre elvégezni.
Koliko projektov bom delala naenkrat, je povsem odvisno od mene. ▸ Az, hogy hány projektet csinálok egyidőben, teljes mértékben tőlem függ.
Če vseh vaj ne morete opraviti naenkrat, jih delajte v teku dneva eno po eno. ▸ Ha nem tudja egyhuzamban elvégezni az összes gyakorlatot, akkor a nap folyamán külön-külön végezze el őket.
Z eno roko pritiskam na domofon, z drugo obračam ključ, vse naenkrat. ▸ Egyik kezemmel nyomom a kaputelefont, a másikkal elfordítom a kulcsot, mindezt egyszerre.

Naissus -ī, m Naís, mesto v Zgornji Meziji (Moesia Superior), zdaj Niš: Amm.

Nantuātēs -ium, m Nantuáti, hribovci v Narbonski Galiji ob zgornjem Renu do Ženevskega jezera (zdaj kanton Wallis): C., Plin.

naprèskok prisl. (ijek., ek.) preskakujoč: pričati nešto napreskok; zima uhvati bolesnika napreskok mrzlica zdaj pa zdaj stresa bolnika

Nār¹, Nāris, m Nár (zdaj Nera), pritok Tibere v Umbriji pri Spoletu, ki izvira na Fiscelu (Fiscellus); voda je bila znana po precejšnji vsebnosti žvepla (po Serv. nar sab. = žveplo): Ci. ep., Plin., T., amnis sulfureā Nar albus aquā V., Nar praeceps O. Od tod Nārtēs -ium, m Nárti, Ponárovci, preb. ob Naru: Plin.

Nārbō -ōnis, m (le pri Mart. f) Nárbon (Narbóna), zdaj Narbonne, mesto ob Lionskem zalivu v Galiji, ki se po njem imenuje Narbonska Galija, rim. naselbina, na kar kaže tudi vzdevek Martius Marsov: Ci., C., S. fr., Vell., Mel., Plin., Suet. Od tod adj. Nārbōnēnsis -e narbónski: Mel., colonia Ci., provincia Plin. Nārbōnicus 3 narbónski: vitis Plin. — Soobl. Narbōna -ae, f (prim. gr. ἡ Ναρβών) Narbóna: Eutr., Amm.

Nārnia -ae, f Nárnija, mesto v Umbriji ob Naru (zdaj Narni): L., T. — Od tod adj. Nārniēnsis -e nárnijski: equites L., ager Plin.; subst.

1. Nārniēnse -is, n podeželsko posestvo pri Nárniji: in Narniensi Plin.

2. Nārniēnsēs -ium, m Nárnijci, preb. Narnije: Plin.

Narō ali Narōn -ōnis, m Náron (zdaj Narenta, Neretva), reka v Dalmaciji: Plin.

nārrātiō -ōnis, f (nārrāre)

1. pripoved(ovanje), povest: narrationis mi incipit initium Ter. zdaj mi bo govoril velik govor, rem narrare ita, ut verisimilis narratio sit Ci., narratione posteris tradam brevi Ph., mirabilior tamen sequentis casus narratio Val. Max., narrationis alte repetita series T.

2. occ. kot ret. t. t. del govora, v katerem se opisuje stvarni položaj, opis(ovanje), razlaga stvarnega položaja: Corn., Q., M., narratio est rerum explicatio Ci., narrationes credibiles nec historico sed prope cotidiano sermone explicatae dilucide Ci., lentus est in principiis (v pristopih, exordia), longus (obširen) in narrationibus (sc. Cicero) T.

Natisō -ōnis, m (Νατίσων) Nátison (zdaj Natisone), rečica v Italiji pri Akvileji: Mel., Plin., Amm.