Franja

Moenus¹ -ī, m Mójnus, reka v Germaniji, zdaj Majna (Main): T., Plin., Amm. — Soobl. Moenis -is, m Mójnis: Mel.

Moeris¹ -idis, f (Μοῖρις) Mójris, Mójridsko jezero, umetno jezero, široko 40 milj in izkopano med mestoma Memfis in Arzinoa, da bi se vanj stekala odvečna Nilova voda (zdaj Birket Karum, tj. Haronsko jezero): Mel.; jezero je dobilo ime po egiptovskem kralju Mojrisu (Mojridu) (Moeris, vladal okrog l. 2150), ki ga je dal izkopati; od tod tudi ime Moeridis lacus (gr. τοῦ Μοίριδος λίμνη) Mojrisovo (Mojridovo) jezero: Plin.

Moesī -ōrum, m Mézi(jci), pleme, ki je bivalo v današnji Bolgariji in Srbiji: T., Plin. — Od tod njihova pokrajina Moesia -ae, f Mézija: T., Plin., Suet., Eutr., Amm.; pl. Moesiae Suet., Amm., ker je bila ta pokrajina razdeljena na dva dela, imenovana Moesia superior (zdaj Srbija) in Moesia inferior. Adj. Moesiacus 3 mézijski: T., Suet., Amm. ali Moesicus 3 mézijski: Plin.

Mogontiacum -ī, n Mogontíak (zdaj Mainz), mesto Vangionov v Germaniji ob izlivu reke Majne v Ren: T., Eutr. — Soobl. Mogontiacus -ī, f: Amm.

momento m

1. trenutek, hip:
a momenti kmalu
al momento di ko, v trenutku ko
arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
durare un momento zelo kratko trajati
non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
per il momento za zdaj, trenutno
sul momento takoj, nemudoma
il fatto del momento dogodek dneva
l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
dal momento che glede na to, da

2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
è il momento di agire zdaj je treba ukrepati

3. pog. malo:
un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!

4. fiz. moment:
momento magnetico magnetni moment
momento di rotazione vrtilni moment

5. glasba moment musical

momento moški spol trenutek, moment; pomembnost, važnost

momento de inercia vztrajnostni moment
de poco momento nepomemben
al momento takoj, na mestu
(a) cada momento vsak trenutek
a los pocos momentos kmalu nato
en este momento trenutno, ta čas
por el momento za zdaj, začasno
creciendo por momentos vidno rastoč
llegará de un momento a otro vsak trenutek bo prišel
volveré en un momento bom takoj zopet tu

Mona -ae, f Móna, otok med Britanijo in Hibernijo v Irskem morju (zdaj Man ali Anglesey): C., T.

mora² -ae, f

1. odlog, odlašanje, odlašek, zamuda, zavlačevanje, zatezanje: S., Lucr., Iuv., Sen. ph. idr., sine (ullā) morā Ci. ali nullā morā Pr. ali nullā morā interpositā C. brez odloga, nemudoma, haud mora V. takoj, nulla mora est Pl., N. lahko se takoj zgodi, est mora Pl. to preveč zamuja, je predolgočasno, iam iam nulla mora est V. zdaj se ne obotavljam več, in iudice nulla mora est O. sodnik je pripravljen, nulla in me est mora V. ali per me nulla mora est Ter. ali neque ego in morā sum L. jaz ne zadržujem, tribuni erant in morā L. tribuni so ovirali (preprečevali), non mora tibi erit in me Ter. jaz te ne bom mudil, jaz te ne bom zadrževal, hoc mihi morae est Ter. to me zamuja, zaradi tega zamujam, esse morae nuptiis Ter. zadrževati svatbo, res habet moram Ci. se odloži, je odložena, moram mihi nullam fore Ci. da se ne smem obotavljati, una moras quaerit O. želi odlog, moram trahere V. obotavljati se, alicui rei moram producere Ter. ali facere, adferre, inferre Ci. ali offerre, inicere L. odlašati s čim, moram inferre ad aliquid Ci. odložiti (odlagati) kaj, quaeris in nullo amore moram Pr. pri nobeni ljubezni ne iščeš dolgega oprezovanja = deklice te kmalu uslišijo, pati lentas obsidione moras O. zdržati počasi se vlekoče (= dolgotrajno) obleganje, inter moras Plin. iun., Suet. ali inter aliquas moras Suet. medtem, tačas. Skladi: habui paululum morae, dum … C. in Ci. ep. moral sem malo počakati, da … ; nullam moram exoriri posse, quominus diriperentur C., est aliquid in morā, quominus … L. ali ne … L. nekaj zadržuje (ovira, preprečuje), nihil in morā habuit, quominus … Vell. ni se obotavljal, nec per nos erit mora, quominus gratissimi simus Sen. ph., nulla mora facta, quin Poenus in aciem educeret L., haud ullam intercessuram moram, quin urbs ei traderetur L., nullam moram interponendam putavimus, quin videremus hominem Ci.; mora est z inf. zadrževalo (mudilo) bi: O.; mera mora est z inf. bila bi zgolj potrata časa: Pl.; longa mora est z inf. predolgo bi (nas, vas) zamujalo, toda: hoc quoque, cur ita sit, dicere nulla mora est O. ti nemudoma povem; occ.
a) (na pohodu) počitek, dan počitka, premor, odmor: L., O., nec mora nec requies V.; meton.: pars agmina cogunt castigantque moras V. in kaznujejo počasneže.
b) (v govoru) premor, premolk: Q., intervalla, morae respirationesque Ci.

2. meton.
a) razdobje, obdobje, doba, čas: Plin., molliri morā ali dolor finitus est morā O. sčasoma, polagoma, longa fuit medii mora temporis O. vmesno obdobje.
b) kar povzroča zamudo, ovira, zadržek, zapreka, prepreka; abs.: Lucr., praecipitare ali rumpere moras V. odpraviti (odpravljati), quae tantae tenuere morae? V.; z objektnim gen.: Sen. ph., Fl., restituendae Romanis Capuae mora et impedimentum es L. ti zatezaš in oviraš, Abas pugnae nodus moraque V. zadrževalec; s subjektnim gen.: Sil., Stat., Val. Fl., mora clipei, loricae, fossarum V. ovirajoč ščit, oklep, jarek.

Mosa -ae, m Móza, reka v Belgijski Galiji (zdaj Maas): C., T.

Mosella -ae, m in f Mozéla, reka v Belgijski Galiji (zdaj Mosel): T., Fl., Amm., largus M., placida M. Aus., ferax M. Ven. Adj. Mosellēus 3 Mozélin, mozélski: ortus Symm.

Mulvius 3 Múlvij(ev), ime rim. rodu: Val. Max.; od tod Mulvius (-iī) pons Múlvijev (múlvijski) most čez Tibero, 2,5 km severno od Rima (zdaj Ponte Molle), preko tega mosta je vodila Flaminijeva cesta v Etrurijo: Ci., S.; isti most M. agger: Stat. — Od tod adj. Mulviānus 3 Múlvijev, múlvijski: controversia Ci. ep., strutheis cotonea insita suum genus fecere Mulvianum Plin.

Munda -ae, f Múnda

1. mesto v Betski Hispaniji blizu Kordube, kjer je Gaj Scipion l. 214 premagal Kartažane (L., Sil.), Cezar pa l. 45 Pompejeva sinova: Auct. b. Hisp., Fl., Sen. ph., Val. Max. — Od tod adj. Mundēnsis -e pri Múndi, múndski: campus Auct. b. Hisp., proelium Suet.; preb. subst. Mundēnsēs -ium, m Mundáni: Auct. b. Hisp.

2. keltibersko mesto v Tarakonski Hispaniji: L.

3. reka v Luzitaniji med rekama Tag in Duris (zdaj Mondego): Mel., Plin.

munditia -ae, f in (neklas.) munditiēs -ēī, f (mundus1)

1. čistost, čistoča, snažnost, (gosposka) ličnost, brhkost, ljubkost, čeden (ličen, lep, ljubek) videz, v slabem pomenu nakičenost, gizdavost, nečimrnost v pohištvu in obleki idr.: munditia illecebra animost ea amantum Pl., munditias facere Ca. čediti, čistiti, snažiti, munditias fieri volo Pl., alia iam munditiarum facies (sc. est) Front. snažnost (cest) se kaže zdaj v povsem drugačni podobi, munditia non odiosa neque exquisita nimis Ci., non Graecā facundiā neque urbanis munditiis sese exercuit S., simplex munditiis H., mundities vehiculorum Sen. ph., immundissimis se expolire munditiis Sen. rh., Syrorum munditiae Fr., comunt se vestibus et munditiis corporis Hier.

2. occ. ličnost, tanek (pretanjen, prečiščen, očiščen, prefinjen) okus v slogu, vedenju, olikano, uglajeno vedenje: eloquentia modo et munditia remanebit Ci., grave virus munditiae pepulere H. je izpodrinila (helenska) ličnost, quaedam circa proprietatem significationemque munditiae Q., venustas et mundities orationis Gell., alicuius epistulae munditiae et venustatis et prudentiae plenae Gell.

Mursa ali Mursia -ae, f Múrza, Múrzija, mesto v Panoniji ob Dravi (zdaj Osijek): Aur., Eutr. — Od tod adj.

1. Murs(i)ēnsis -e múrzijski, pri Múrzi(ji): episcopus Hier., proelium Amm.

2. Mursīnus 3 múrzijski, pri Múrzi(ji): labes (poraz) Aur.

murtātus (myrtātus) 3 (murtus, myrtus) z mirtovimi jagodami začinjen; subst. murtātum -ī, n (sc. farcimen) italska (še ne dimljena (vojena)) klobasa (zdaj it. mortadella): Varr., Plin.

Mūsa¹ -ae, f (izpos. Μοῦσα, čisto lat. Camēna)

1. Múza, nav. pl., boginje umetnosti (poseb. pesništva in glasbe) in znanosti, hčere Zevsa (Jupitra) in Mnemozine. Homer imenuje zdaj eno, zdaj tri in po njem so starodavniki poznali tri ali štiri, od Hezioda naprej devet (Calliope, Clio, Melpomene, Thalia, Euterpe, Erato, Urania, Polyhymnia, Terpsichore), ne da bi jih sestavno ločevali (tako H. v svojih pesnitvah kliče zdaj to, zdaj drugo Muzo): Ci., V., O., H. idr.; metaf. sine ullā Musā Varr. brez česar koli genialnega (veleumnega), brez dovtipnosti, brez okusa, crassiore Musā Q. „na bolj debel način“, bolj neprefinjeno.

2. meton.
a) pesem, pesnitev, pesništvo, način pesnjenja, zvrst pesništva: nova iudicio subdita Musa tuo est O., agrestis, rustica V., silvestrem Musam meditaris avenā V., quid prius inlustrem satiris Musāque pedestri H. z nižjo pesniško zvrstjo, bližje prozi.
b) učenost, nauki, svobodna omika: Atticarum Musarum scriptores Varr., agrestiores Musae Ci. (naspr. mansuetiores).

Mūtila -ae, f Mútila, mesto Histrov v Istri (zdaj Medulin), ki so ga Rimljani osvojili l. 177: L.

Mutina -ae, f Mútina, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, od l. 185 rimska vojaška naselbina, pri kateri sta se l. 43 spopadla Antonij in Oktavijan (zdaj Modena): Ci., L., Mel. — Od tod adj. Mutinēnsis -e mútinski, pri Mútini: proelium Ci. ep. = arma O.

Mutycē -ēs, f (Μούτουκα) Mútika (Mutúka) mesto na jugovzhodu Sicilije (zdaj Modica): Sil. — Od tod adj. Mutycēnsis e mútiški: ager Ci.; subst. Mutycēnsēs -ium, m Mutičáni, preb. Mutike: Plin.

Mȳlae -ārum, f (Μυλαί) Míle, vzhodno od Peloriade na rtu stoječe zankelsko (mesansko) gradišče, blizu katerega sta potekali dve morski bitki: l. 260 je konzul Duilij Rimljanom priboril prvo zmago na morju nad Kartažani, l. 36 pa je Oktavijanov poveljnik Agripa premagal Seksta Pompeja (zdaj Melazzo): Plin., Vell., Suet. — Soobl. Mȳlē -ēs, f Míla: Sil. — Od tod adj. Mȳlasēnus 3 mílski, pri Mílah: Aus.