Franja

arguer¹ [argüe] verbe intransitif izvajati (iz), sklepati, priti do zaključka; navajati, vzeti za pretvezo, utemeljevati; verbe transitif spodbijati

il argue (tudi arguë) de ce fait que ... iz tega dejstva sklepa, da ...
il argue de son ancienneté pour obtenir un avancement navaja svoja službena leta, da bi dobil napredovanje
arguer une pièce de faux (juridique) spodbijati pristnost listine
arguer sur tout o vsem diskutirati ali govoriti

argyranchē -ēs, f (gr.ἀργυράγχη) po subst.συναγψη (vratno vnetje) denarna stiska, sila za denar (sarkastično): Gell.

aristocratizar [z/c] napraviti za aristokrata

aristophorum -ī, n (gr.ἀριστοφόρον) plitva skleda za zajtrk: P. F.

arlo moški spol rastlinstvo češmin; za sušenje obešeno grozdje

armadijo moški spol zanka, past za ptice in živali; mišelovka

armar oborožiti, opremiti; okovati; napeti (lok); montirati (stroj); nastaviti (past); pogrniti (mizo); priviti (vijak); oklopiti; opremiti z moštvom; ojačiti; oskrbeti; izmisliti; povzročiti; oborožiti se za vojno; opirati se na

armar la bayoneta nasaditi bajonet na puško
armar bronca prepir iskati ali začeti
armar caballero za viteza napraviti, poviteziti
armar camorra prepir začeti
armar cizaña razdor povzročiti (sejati)
armar escándalo škandal napraviti
armar un pleito prepir začeti
armar un puente zgraditi most
armarla hrup (rabuko, kraval) napraviti
armarse oborožiti se; pripravljati se (nevihta)

Armauflage, die, naslonjalo za roko

armhole [á:mhoul] samostalnik
odprtina za rokav

Armlehne, die, naslonilo/naslanjalo za roke

armō -āre -āvī -ātum (arma)

1. oborožiti (oboroževati) koga: milites C., copias S., exercitum L., multitudinem hominum Ci., qui refugerant, armandos vestiendosque curat N., hostium copias armatas conspexit C., armarae manūs (= desnice) S., arm. manus adversum deos S. fr., dextram patris in filiam L., servos in (contra) dominum Ci., armare se coepisse Cu. stopiti pod orožje, prije(ma)ti za orožje, tako tudi: milites armari iubet C.; pesn.: agrestīsque manūs armat sparus V., armati terram exercent V. (stari Rimljani so priganjali vole pri oranju z obrnjeno sulico); z abl. instrumenti: armare gladiis dextras, aliquem telis, saxis L., multitudo facibus armata L., spoliis se quisque recentibus armat V.; čemu? s praep.: Asiam Europamque ad funestum bellum L., ad occidendum iam armatum esse Sen. ph., manūs (= svoje roke) in alicuius perniciem Plancus in Ci. ep.; z dat.: bello armantur equi V.

2. occ.
a) za boj (vojno) opremiti (opremljati), narediti koga pripravljenega (sposobnega) na (za) boj (vojno): (Hannibal) regem armavit... adversus Romanos N., muri propugnaculis armabantur L., urbs armata muris Ci., Pompeium senatus auctoritas, Caesarem militum armavit fiducia C., in hunc unum tota res publica armata est Ci., armare in proelia fratres V. na boj priganjati.
b) kaj s čim opremiti, oskrbeti: thecam calamis Mart.; navt. (ladje) opremiti (opremljati), ovrviti, za izplovitev pripraviti (pripravljati): armare classem L., V., navis... armata egregie L., myoparonem ornatum atque armatum dederunt Ci., naves ad hunc modum factae armataeque C.

3. pren. oborožiti (oboroževati), opremiti (opremljati) s čim: lex accusationem armat Ci., cogitavit, quibus rebus accusatorem armaret Ci., arm. temeritatem... multitudinis auctoritate publicā Ci., magistratūs deorum religione Ci., armare se eloquentiā Ci., se armat imprudentiā Dionis N. uporabi Dionovo neprevidnost kot orožje, Archilochum rabies armavit iambo H. Arhilohu je dala... jamb za orožje, qua (arte) semper armatus T.; arm. aliquem ad omnia Ci., aliquem in fata parentis O.; pesn.: arm. calamos (sagittas Iust.), veneno V. s strupom namazati, zastrupiti. — Od tod adj. pt. pf. armātus 3

1. oborožen, v popolni bojni (vojaški) opravi, opremljen (za boj): quos aliquamdiu inermes timuissent, hos postea armatos... superassent C., sed perinde valebit, quasi armatissimi fuerint Ci., tam tibi par sum quam multis armatissimis nudi aut leviter armati Sen. ph., mihi dederunt (dii) armato togatoque, ut vos... defenderem L. v vojni in mirovni opravi = v vojni in miru, cohors armata (naspr. togata) T., armatae classes V.; met.: vis armata Icti. oborožena sila, armatae rei scientissimus et togatae Amm. kaj izveden v vsaki vojni in mirovni umetnosti, armati anni Sil. vojna leta; subst. armātus -ī, m oboroženec, vojak; kolekt.: pelices... cum armato (= cum armatis) vivere adsuetae Cu.; večinoma v pl.: armatos in litore exponere L., X milia armatorum completa sunt N., navem triremem armatis ornare N., armatos fudit equus (trojanski) V., bini armati, agmen armatorum Cu.

2. pren. oborožen s čim: animum tamquam retinet armatum Ci., armati animis iam esse debemus Ci., erat incredibili armatus audaciā Ci., mens armata dolis Sil., illum maluerim aliquo modo mitiorem, quam te isto modo armatiorem Aug.

armoury ameriško armory [á:məri] samostalnik
orožarna, arzenal; vojna oprema; dvorana za vadbo v mečevanju; heraldika, grboslovje
ameriško tovarna orožja

Armschlinge, die, trikotna ruta za roko

Armsessel, der, naslanjač; stol z naslanjalom za roke

Armtragetuch, das, trikotna ruta za roko

Armverband, der, obveza za roko

aro moški spol obroč, obroček za servieto; kolo, obroč (ki ga podijo otroci); Argentina uhan

entrar por el aro potuhniti se; ukloniti se

arrachoir [-šwar] masculin stroj za ruvanje, puljenje (rastlin)

arrampicatore m (f -trice)

1. plezalec, plezalka

2.
arrampicatore sociale pren. povzpetnik, parveni

3. šport specialist za gorske dirke (v kolesarstvu)

arrancadora ženski spol stroj za izvlačenje korenin