Franja

ἄν-τυξ, υγος, ἡ 1. rob, okroglina, okrogli rob ščita; naslon, okrogla stranica (obod) voza, voz. 2. kobilica (lire).

ἀπήνη, ἡ [Et. prv. pom. voz, ki je pokrit z rjuho, prim. πήνη tkanina] četverokolesen tovorni voz; ναΐα ladja.

ἄρκτος, ὁ, ἡ [Et. iz r̥ktos, lat. ursus, iz urcsos (s = t)] medved, medvedka, veliki voz (ozvezdje), severna zvezda, sever.

ἅρμα, ατος, τό [Et. od ar; prim. slov. jarem (iz ar-)] (dvokolesen) bojni voz; vpreženi konji, zaprega.

ἁρμ-άμαξα, ἡ (četverokolesen) potovalni voz s streho, kočija, tovorni voz.

ἁρματηλατέω vozim (peljem) se na bojnem vozu, vodim bojni voz.

βαίνω [Et. iz kor. βᾱ(ί) ali pa iz kor. g^wem-, g^wm̥-jō, βαμ-jω, βαίνω; lat. venio iz g^wm̥-jō, nem. kommen, stvn. quëman; sor. βάσκε ! pojdi! iz sor. kor. g^wā: ἔβην (dor. ἔβαν) βέβηκα, βιβάς, βηλός, βῆμα. – Obl. fut. βήσομαι, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, adi. verb. βατός, βατέος – ep. aor. ind. 1 s. βῆν, 3 du. βάτην, 3 pl. βῆσαν, ἔβᾰν, βᾰ́ν, βῆσαν; cj. βήω, βείω, βήῃ, βέῃ, βήομεν, βείομεν; inf. βήμεναι, aor. tudi ἐβήσετο, cj. βήσεται, imper. βήσεο; pf. 3 pl. βεβάασι, inf. βεβάμεν, pt. βεβαώς, βεβαυῖα in βεβῶσα, plpf. 3 pl. βέβᾰσαν; poet. aor. imper. εἴσβα, ἔμβᾱ, ἀνάβᾱ; pf. ind. 3 pl. βεβᾶσι, inf. βεβάναι, pt. βεβώς, ῶτος – trans: fut. βήσω, aor. ἔβησα, cj. ep. βήσομεν, βήσετε]. I. intrans. 1. grem, korakam, hodim, stopam, ἁβρόν z nežnimi, drobnimi (majhnimi) koraki, μετὰ ῥυθμοῦ v taktu, μακρὰ βιβάς z mogočnimi, velikimi koraki; βῆ δ' ἰέναι napravil se je na pot, odšel je hitro; βῆ δὲ θέειν spustil se je v tek, začel je bežati; μετ' ἴχνια θεοῖο sledim, grem za stopinjami; ὀδύνα με βαίνει zadene me bolečina. 2. a) odidem, odrinem, ubežim, odplovem ἐν νηυσί, minevam, potekam ἐνιαυτοί; ἐκ βροτῶν βῆναι = umreti; izginem ἰκμάς; ἔβαν νέας šli so k ladjam, πῇ ὅρκια βήσεται kaj bo s prisego? s pt. izraža način, s pt. fut. namen dejanja: βῆ φεύγων hitro je zbežal; βῆ ἀΐξασα naglo je odhitela, βῆ ἐξαναρίξων da bi jih razorožil; b) pridem, dospem ἀκμαῖος. 3. pf. izraža stanje ali bivanje na kakem kraju: sem kje, trdno stojim, nahajam se ἐν κακοῖς, εὖ βεβηκώς varno stoječ, srečen; utrjen τυραννίς; sedim περὶ τρόπιος, ἀμφὶ δούρατι, jašem na ἐπὶ πώλου; οἱ ἐν τέλει βεβῶτες oblastniki, vladarji; ἐπὶ ξυροῦ τύχης nahajam se (sem) v največji nevarnosti; χρυσέα κλῂς ἐπὶ γλώσσῃ βέβακεν komu je jezik zavezan, ne sme povedati, kar ve. II. trans. 1. a) napotim koga, pripravim, da gre; (po)vedem, (po)peljem koga kam; b) pahnem z voza ἀφ' ἵππων; ἵππους, δίφρον stopim na voz. 2. oplemenim, ubrejim ἵππους.

βοη-θόος 2 (βοή, θέω) ep. ki hiti v bojni hrup (v boj), ki hiti na pomoč, bojevit; ἅρμα bojni voz.

διφρεία, ἡ (διφρεύω) vožnja (z vozom), voz.

δίφρος, ὁ [Et. δί + φρ-, kor. bher, φέρω] 1. vozni sedež, (bojni, popotni) voz. 2. sedež, stol (brez naslonila).

δρεπανη-φόρος 2 (φέρω) ki ima srpe, ἅρμα s srpi oborožen voz.

εἰσ-βιβάζω prinašam, spravljam v, mečem v, puščam iti koga v (ladjo), vkrcam, εἰς ἅρμα posadim na voz.

ἐπ-αίρω, ion. ep. ἐπ-αείρω [fut. ἐπαρῶ itd., gl. αἴρω, ep. aor. act. ἐπάειρα, pt. ἐπαείρας, pt. aor. pass. ἐπαερθείς] I. act. 1. trans. a) (po)vzdigujem τινά, φωνήν, κεφαλήν; postavljam pokoncu τινά, proslavljam τὸν οἶκον, ἐπάειραν αὐτὸν ἁμαξάων vzdignili so ga in položili na voz; b) napeljujem, napotim, izpodbadam, zapeljujem τινά (koga na kaj); pass. dam se zapeljati, τινί od česa; ponašam se, postanem ponosen (prevzeten), νίκῃ na zmago, ἐπί τινι, πρός τι; ἐπῃρμένος napihnjen, prevzeten, ἐπαρθείς (ἐπαερθείς) zapeljan, τινί po čem. 2. intr. vzdigujem se, πρός τινα proti komu; pos. vzdignem nogo Her. 2. 162. II. med. 1. vzdigujem se, vzdiguje, zapeljuje me kaj. 2. vzdigujem sebi ali svoje na koga, λόγχην svojo sulico, ὅπλα θεῷ svoje orožje proti bogu = oborožujem se proti; pren. λόγους τινί imam na jeziku prevzetne besede proti komu, στάσιν γλώσσης začenjam kreg, prepiram se.

ἐπιβάτης, ου, ὁ (ἐπι-βαίνω) kdor na kaj stopa (na konja ali na voz), jezdec, pomorščak, popotnik, ἐλεφάντων vodnik.

ἐπι-δίφριος 2 (δίφρος) ep. kar je na vozu (na voznem sedežu), δῶρα ἐπιδίφρια τίθημι položim na voz.

ἐπ-ορούω [aor. ἐπόρουσα] ep. drevim nad koga, zaženem se, zapodim se, navalim, udarim abs. in τινί, ἅρμα skočim na voz, ὕπνος ἐπόρουσε spanec ga je prevzel.

ἐρυσ-άρματες, ων, οἱ (ἐρύω) ep. ki vlečejo voz, vpreženi, vozni ἵπποι.

ἔφ-ιππος 2 na konju (sedeč), jahaje; κλύδων vrvenje konj in voz.

ζεῦγος, ους, τό 1. jarem, vprega, voz. 2. par, dvojica πεδέων.

ζυγόν, τό ζυγός, ὁ, nav. pl. ζυγά [Et. iz jugó-m; lat. iugum, slov. igo, nem. Joch] 1. jarem δουλείας, δουλοσύνης, vprega dveh volov ali konj, dvovprežni voz; ὑπὸ ζυγὸν ἄγω vpregam, ἐπιτίθημί τινι ζυγά τοῦ μὴ ὑβρίσαι vržem na koga jarem (stražo), da ne … 2. a) kobilica pri liri; b) veslarska klop; c) tehtnica NT; d) vrsta, red (v vojaškem pomenu).