Franja

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

mŕzel (-zla -o) adj.

1. freddo; gelido; knjiž. frigido, algido;
mrzel dan giornata fredda
ledeno mrzla voda acqua gelida
mrzel veter vento freddo
mrzla prha doccia fredda
postreči z mrzlimi jedmi servire piatti freddi

2. (ki je nenaklonjen, odklonilen) freddo, ostile:
mrzel sprejem accoglienza fredda

3. (čustveno hladen) freddo:
mrzla logika fredda logica

4. (neprijeten, tesnoben) angoscioso, penoso:
mrzel strah paura angosciosa
mrzla slutnja angoscioso presentimento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mrzle krvi essere insensibile, avere il sangue freddo
samo poskusi me udariti, pa boš mrzel prova a toccarmi e t'ammazzo
biti mrzel na otip essere freddo al tatto
meteor. mrzla fronta fronte freddo
lov. mrzla sled traccia fredda
nareč. mrzla žlahta lontana parentela
med. mrzli obkladek impacco freddo
mrzli stric cugino materno, paterno
meteor. mrzli val ondata di aria fredda

much¹ [məč] pridevnik
mnogo

much money mnogo denarja
so much water toliko vode, sama voda
pogovorno he is too much for me nisem mu dorastel, ne pridem mu do kraja
much cry and little wool mnogo hrupa za prazen nič

Mühle, die, (-, -n) mlin; Technik mlin, drobilnik; figurativ mlini; Wasser auf seine Mühle voda na njegov mlin

mulseus 3 (mulsum)

1. medenosladek: sapor Col.

2. z medom oslajen: aqua Col. medena voda.

namizn|i (-a, -o) Tisch- (nogomet der Tischfußball, prt die Tischdecke, telefon der Tischfernsprecher, luč die Tischlampe); za pogrnjeno mizo: Tafel- (hruška die Tafelbirne, voda das Tafelwasser, grozdje Tafeltrauben množina, jabolko der Tafelapfel, sadje das Tafelobst)

nanášati to bring; to accumulate; to pile up

čebele nanašajo med the bees bring in honey
voda stalno nanaša prod in pesek the water is continually bringing down gravel and sand
veter je nanašal sneg na hodnik the wind piled the snow up on the pavement
nanášati se na to refer to, to relate to, to have a (direct) bearing on

nanášati (-am) | nanêsti (-nêsem)

A) imperf., perf.

1. portare, ammucchiare; depositare:
voda nanaša prod in pesek l'acqua deposita ghiaia e rena

2. applicare, dare:
nanašati ličilo na obraz applicare al volto il trucco

3. (vrisati na) riportare

4. (prinašati, prinesti):
na leto obresti precej nanesejo gli interessi annui fruttano parecchio

5. (nabirati, nabrati se) essere in tutto, complessivamente:
razprava je nanesla dvajset strani il saggio è in tutto una ventina di pagine

6. capitare, succedere (tudi impers.):
slučaj je nanesel, da sta se srečala il caso ha voluto che si incontrassero
včasih je prijazen, včasih zadržan, kakor nanese talvolta è gentile, tal altra riservato, come capita

B) nanášati se (-am se) rifersi:
opisani dogodki se nanašajo na ... i fatti qui descritti si riferiscono a...

napajaln|i (-a, -o) tehnika Speise- (ventil das Speiseventil, vod die Speiseleitung, cev das Speiserohr, voda das Speisewasser)
napajalna postaja das Unterwerk, die Übergabestelle

napeljav|a¹ ženski spol (-e …) (položitev) die Verlegung, -verlegung (kabla Kabelverlegung, voda Leitungsverlegung)

naproti [ó] entgegen; (butniti entgegenschlagen, zadoneti entgegenhallen, entgegenschallen, drveti entgegenrasen, gledati entgegensehen, hiteti entgegeneilen, iti entgegengehen, iti dogodkom entgegensehen, peljati se entgegenfahren, priti entgegenkommen, steči entgegenstürzen, entgegenlaufen, entgegenrennen, valiti entgegenwälzen, valiti se - voda entgegenströmen)

Nār¹, Nāris, m Nár (zdaj Nera), pritok Tibere v Umbriji pri Spoletu, ki izvira na Fiscelu (Fiscellus); voda je bila znana po precejšnji vsebnosti žvepla (po Serv. nar sab. = žveplo): Ci. ep., Plin., T., amnis sulfureā Nar albus aquā V., Nar praeceps O. Od tod Nārtēs -ium, m Nárti, Ponárovci, preb. ob Naru: Plin.

nasíčen kemija saturated; sated, satiated; (sit, nabasan) gorged (with), satiated

biti nasíčen (sit) česa to be sated with something
s soljo nasíčena voda water saturated with salt
nasíčena spojina (raztopina) saturate compound (solution)

nebula -ae, f (indoev. kor. *nebh- moker, vlažen; od tod *nebhos, gen. *nebheses vlaga, megla, oblak; prim. skr. nábhas- hlap, megla, vlaga, voda, oblačje, nebo, gr. νέφος, νεφέλη = nebula oblak, megla, sl. nebo = hr. nȅbo, lit. debesìs oblak, let. debess nebo, stvnem. nebul = nem. Nebel)

1. hlap, para, megla: sublima nebula caelum obscurabat S. ap. Non., nebula erat ad multum diei densa adeo, ut lucis usum eriperet L., orta ex lacu nebula campo quam montibus densior sederat L., quae tenuem exhalat nebulam fumosque volucrīs V., qua plurimus undam fumus agit nebulāque ingens specus aestuat atrā V., surgere de terra nebulas aestumque videmus Lucr., matutino tempore nebula erat crasissima Auct. b. Hisp., nebulae montibus descendentes aut caelo cadentes aut in vallibus sidentes serenitatem promittunt Plin., tandem illa caligo tenuata quasi in fumum nebulamque discesit Plin. iun., caelum crebris imbribus ac nebulis foedum T.; pren.: quasi per nebulam nosmet scimus atque audivimus Pl., remotā erroris nebulā Iuv. (prim.: „preganjat zmot oblake“ Prešeren), nebulae quaestionum Gell., incredibile est, quantas (sc. Graecorum levitas) mendaciorum nebulas excitaverit Lact.

2. occ.
a) čad, dim, meglica, sopar(ic)a: sensus inest … nebulis, quas exigit ignis O., pinguem nebulam vomuere lucernae Pers., exhalavit in auras liventem nebulam fugientis ab ore veneni Sil.; pren. o nepomembnih ali minljivih rečeh: quoius ego nebulai cyatho septem noctes non emam Pl., grande locuturi nebulas Helicone legunto Pers.
b) oblak: at Venus obscuro gradientis aere saepsit et multo nebulae circum dea fudit amictu V., infert se saeptus nebula (mirabile dictu) per medios miscetque viris, neque cernitur ulli V., nebulae dolia summa tegunt O., pulveris exhalat nebulam Lucr.; pren.: stellis nebulam spargere candidis H. (o stari ženski) oblačiti jasne zvezde = kaziti pogled na krasna dekleta. — Pooseb. Nebula -ae, f = Nephelē (gl. Nephelē) Nébula = Megla, Oblačíca: Hyg.

3. metaf. megla, oblak o raznih (poseb. mehkih, prozornih) tančicah: nebula haud est mollis aeque atque huius est pectus Pl., vellera (volno) mollibat nebulas aequantia tractu O., aequum est induere nuptam ventum textilem, palam prostare nudam in nebula linea? Lab. ap. Petr.; o tanki pločevini: hac fuerat nuper nebula tibi pegma perunctum, pallida quam rubri diluit unda croci Mart.

neonesnažen pridevnik
(brez škodljivih vsebin) ▸ szennyezetlenLjudje potrebujemo za življenje čisto in neonesnaženo vodo. ▸ Az embereknek tiszta és szennyezetlen vízre van szükségük az élethez.
Po travnikih je tudi veliko zelišč, ki jih rada nabiram v tem neonesnaženem okolju. ▸ A réteken rengeteg gyógynövény is található, amelyekből szívesen szedek ebben a szennyezetlen környezetben.

nepíten impotable

nepitna voda agua f impotable

nèpíten non potable, imbuvable

nepitna voda eau ženski spol non potable

neprečiščen [è] (-a, -o) nicht gereinigt, nicht geläutert
neprečiščena voda das Rohwasser

Neptūnus -ī, m Neptún

1. z grškim Pozejdonom istoveten bog (Sredozemskega) morja in vsega drugega vodovja, Saturnov sin, Jupitrov brat in Amfitritin soprog, ki je baje ustvaril konja (prim. gr. Ποσειδῶν ἵππιος): senex fretus pietatei deum adlocutus summi deum regis fratrem Neptunum regnatorem marum Naev. fr., Neptunus saevis undis asperis pausam dedit Enn. ap. Macr., salsipotenti et multipotenti Iovis fratri et Nerei Neptuno laudes ago Pl., datum est … Neptuno, altero Iovis, ut volunt, fratri, maritimum omne regnum nomenque productum … a nando Ci., fanum Neptuni N., gratissima tellus … Neptuno Aegaeo V., uterque Neptunus (kot vladar slanih in sladkih voda) Cat., Neptunus pater Gell.

2. meton. (pesn.)
a) morje: credere se Neptuno Pl., Neptuni corpus acerbum Lucr., si forte morantīs (sc. apes) … praeceps Neptuno inmerserit Eurus V., non saxa … Neptunus alto tundit hibernus salo H.
b) ribe: cocus edit Neptunum Venerem Cererem Naev. fr., P. F. — Od tod

1. adj.
a) Neptūnius 3 Neptúnov, neptúnski: loca Pl. ali prata Ci. poet. ali arva V. ali lacunae Corn. (pesn. =) morje, Troia V. ali moenia V. = Troja, ki jo je baje Neptun utrdil skupaj z Apolonom, proles V., Neptunius heros O. = Tezej, Neptunov potomec, Aetnaeae Neptunius incola rupis Tib. = Polifem, Neptunov sin, dux Neptunius H. = Sekst Pompej, ki se je ošabno razglašal za Neptunovega posinovljenca, Neptunia cuspis Lucan. trizob; Neptuniae aquae L. neki vrelec pri Taracini.
b) Neptūnālis -e neptúnski, Neptúnov: ludi Tert.; subst. Neptūnālia -ium ali -iōrum, n neptunálije, Neptunov praznik, ki so ga obhajali 23. julija: Varr., Aus., Char., Prisc.

2. subst.
a) Neptūnicola -ae, m (Neptūnus in colere) Neptunov častilec: Sil.
b) Neptūnīnē -ēs, f Neptunína, Neptunova potomka, vnukinja = Tetida (Thetis), hči Neptunovega sina Nereja: tene Thetis tenuit pulcherrima Neptunine? (po nekaterih izdajah Nereine, gl. Nērēīnē pod Nēre͡us) Cat.

nero

A) agg.

1. črn:
abito nero črna obleka
acqua nera črna, motna voda
caffè nero črna kava
occhiali neri črni naočniki
oro nero črno zlato, nafta
pane nero črni kruh
pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
vino nero črno (temnordeče) vino
vomito nero med. črni izbljuvek

2. ekst. črn, umazan:
mani nere umazane roke
pozzo nero greznica

3. črn (kot znak žalovanja):
cravatta nera črna kravata

4. pren. črn, fašističen:
brigate nere črne brigade
camicia nera črnosrajčnik

5. pren. črn, klerikalen:
aristocrazia nera črna aristokracija

6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
giorni neri črni dnevi
umorismo nero črni humor
essere nero in volto biti mrkega obraza

7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
fondi neri črni fondi
libro nero črna knjiga

8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
anima nera podla duša
bestia nera strah, bavbav
cronaca nera publ. črna kronika
pecora nera črna ovca
punto nero črna pika, madež, greh

9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
messa nera črna maša

10. hist. črn:
guelfo di parte nera črni gvelf

B) m

1. črnina, črna barva, črno:
mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
vestire di nero obleči se v črno

2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
nero animale živalsko oglje
nero di anilina kem. anilinsko črnilo
nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
nero di seppia zool. sipje črnilo

3. umet. sepija

4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)

5. ekst. črnec

6. pren. fašist

7. pren. klerikalec

8. hist. črni (za časa italijanskih komun)

9. agr. (fumaggine) črnoba