Franja

mórski sea (-); maritime; nautical; naval; pelagic

mórska bitka naval battle, naval action
mórsko blato ooze
mórski bog sea god
mórska bolezen seasickness
mórska deklica (sirena) mermaid, siren
mórsko dno sea bottom
mórska gladina sea level, surface of the sea
mórska globina depth of the sea
mórsko kopališče bathing resort, seaside resort
mórska luka, pristanišče seaport
mórska mačka zoologija long-tailed monkey
mórska obala coast; seashore; coastland; beach; shore; seaboard
mórski pes shark
mórska ožina straits pl, channel
mórski prašič porpoise
mórski prašiček guinea pig
mórska pena meerschaum
mórska pošast sea monster
mórska riba sea fish
mórski rokav arm (ali branch) of the sea
mórska sol sea salt
mórsko tele seal, arhaično sea calf
mórski tok sea current
mórska trava sea grass
mórska višina sea level
velik mórski val billow
mórski zaliv bay; gulf
mórska voda sea water
imeti mórsko bolezen to be seasick, (pogovorno) to feed the fishes
ne dobiti mórske bolezni (biti pravi mornar) to have good sea legs, to be a good sailor

mórski de mar; marino

morska bolezen mareo m
ki ima morsko bolezen mareado
dobiti morsko bolezen marearse
morska deklica (mit) nereida f
morska gladina superficie f del mar
morski jezik (riba) lenguado m
morski ježek erizo m de mar
morska klima clima m marítimo
morski konjiček (zool) caballo m marino, hipocampo m
morsko kopališče playa f
morska kopel baño m de mar
morska milja milla f marina
morski pes (zool) tiburón m
morsko pristanišče puerto m marítimo
morska riba pez m marino
morski ribolov pesca f marítima
morska pot vía f marítima
morski ropar pirata m, corsario m
star morski volk (fig) lobo m de mar
morska sol sal f marina
morska obala costa f, litotal m
morska voda agua f de mar
morska zvezda (zool) estrellamar f, asteria f

môrski de(s) mer(s), marin

morska bitka bataille navale, combat naval
morska bolezen mal moški spol de mer
morska deklica néréide ženski spol, naîade ženski spol, sirène ženski spol
morska gladina surface ženski spol (ali niveau moški spol) de la mer
nad (pod) morsko gladino au-dessus (au-dessous) du niveau de la mer
morski jezik (riba) sole ženski spol
morski ježek oursin moški spol
morska klima climat moški spol maritime
morski konjiček hippocampe moški spol
morsko kopališče station ženski spol balnéaire, plage ženski spol
morska kopel bain moški spol de mer
morska milja mille moški spol marin
morska obala côte ženski spol, rivage moški spol (ali bord moški spol) de la mer
morska ožina détroit moški spol
morski pes requin moški spol, squale moški spol
morsko pristanišče port moški spol de mer, havre moški spol
morska riba poisson moški spol de mer
morski ropar pirate moški spol, corsaire moški spol, écumeur moški spol des mers
morska sol sel marin
morska voda eau ženski spol de mer, eau salée
morska zvezda (zoologija) étoile ženski spol de mer, astérie ženski spol

mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
bois masculin mort suhljad
angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
chair féminin morte divje meso
eau féminin morte stoječa voda
Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
feuille féminin morte suh list
ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
langue féminin morte mrtev jezik
la mer Morte Mrtvo morje
médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
nature féminin morte tihožitje (umetnost)
point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
tête féminin de mort mrtvaška glava
ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
rester lettre morte ostati brez učinka
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več

mōrto

A) agg.

1. mrtev:
cadere morto nenadno umreti

2. pren. mrtev, brez življenja:
lingua morta mrtev jezik

3. pren. mrtev, nedejaven:
acqua morta stoječa voda
angolo morto mrtvi kot
capitale morto mrtev kapital
corpo morto navt. mrtvo sidro
essere lettera morta biti mrtva črka
giungere a un punto morto priti do mrtve točke
stanco morto na smrt utrujen

B) m (f -ta)

1. mrlič, mrtvec:
cassa da morto krsta
libro dei morti mrliška knjiga
il regno dei morti onstranstvo
suonare a morto zvoniti za mrliča
pallido come un morto mrtvaško bled
morto di fame pren. bednik
brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal

2. pog. skriti denar, zaklad

3. igre mrtvi (igralec pri kartah)

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

mŕzel (-zla -o) adj.

1. freddo; gelido; knjiž. frigido, algido;
mrzel dan giornata fredda
ledeno mrzla voda acqua gelida
mrzel veter vento freddo
mrzla prha doccia fredda
postreči z mrzlimi jedmi servire piatti freddi

2. (ki je nenaklonjen, odklonilen) freddo, ostile:
mrzel sprejem accoglienza fredda

3. (čustveno hladen) freddo:
mrzla logika fredda logica

4. (neprijeten, tesnoben) angoscioso, penoso:
mrzel strah paura angosciosa
mrzla slutnja angoscioso presentimento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mrzle krvi essere insensibile, avere il sangue freddo
samo poskusi me udariti, pa boš mrzel prova a toccarmi e t'ammazzo
biti mrzel na otip essere freddo al tatto
meteor. mrzla fronta fronte freddo
lov. mrzla sled traccia fredda
nareč. mrzla žlahta lontana parentela
med. mrzli obkladek impacco freddo
mrzli stric cugino materno, paterno
meteor. mrzli val ondata di aria fredda

much¹ [məč] pridevnik
mnogo

much money mnogo denarja
so much water toliko vode, sama voda
pogovorno he is too much for me nisem mu dorastel, ne pridem mu do kraja
much cry and little wool mnogo hrupa za prazen nič

Mühle, die, (-, -n) mlin; Technik mlin, drobilnik; figurativ mlini; Wasser auf seine Mühle voda na njegov mlin

mulseus 3 (mulsum)

1. medenosladek: sapor Col.

2. z medom oslajen: aqua Col. medena voda.

namizn|i (-a, -o) Tisch- (nogomet der Tischfußball, prt die Tischdecke, telefon der Tischfernsprecher, luč die Tischlampe); za pogrnjeno mizo: Tafel- (hruška die Tafelbirne, voda das Tafelwasser, grozdje Tafeltrauben množina, jabolko der Tafelapfel, sadje das Tafelobst)

nanášati to bring; to accumulate; to pile up

čebele nanašajo med the bees bring in honey
voda stalno nanaša prod in pesek the water is continually bringing down gravel and sand
veter je nanašal sneg na hodnik the wind piled the snow up on the pavement
nanášati se na to refer to, to relate to, to have a (direct) bearing on

nanášati (-am) | nanêsti (-nêsem)

A) imperf., perf.

1. portare, ammucchiare; depositare:
voda nanaša prod in pesek l'acqua deposita ghiaia e rena

2. applicare, dare:
nanašati ličilo na obraz applicare al volto il trucco

3. (vrisati na) riportare

4. (prinašati, prinesti):
na leto obresti precej nanesejo gli interessi annui fruttano parecchio

5. (nabirati, nabrati se) essere in tutto, complessivamente:
razprava je nanesla dvajset strani il saggio è in tutto una ventina di pagine

6. capitare, succedere (tudi impers.):
slučaj je nanesel, da sta se srečala il caso ha voluto che si incontrassero
včasih je prijazen, včasih zadržan, kakor nanese talvolta è gentile, tal altra riservato, come capita

B) nanášati se (-am se) rifersi:
opisani dogodki se nanašajo na ... i fatti qui descritti si riferiscono a...

napajaln|i (-a, -o) tehnika Speise- (ventil das Speiseventil, vod die Speiseleitung, cev das Speiserohr, voda das Speisewasser)
napajalna postaja das Unterwerk, die Übergabestelle

napeljav|a¹ ženski spol (-e …) (položitev) die Verlegung, -verlegung (kabla Kabelverlegung, voda Leitungsverlegung)

naproti [ó] entgegen; (butniti entgegenschlagen, zadoneti entgegenhallen, entgegenschallen, drveti entgegenrasen, gledati entgegensehen, hiteti entgegeneilen, iti entgegengehen, iti dogodkom entgegensehen, peljati se entgegenfahren, priti entgegenkommen, steči entgegenstürzen, entgegenlaufen, entgegenrennen, valiti entgegenwälzen, valiti se - voda entgegenströmen)

Nār¹, Nāris, m Nár (zdaj Nera), pritok Tibere v Umbriji pri Spoletu, ki izvira na Fiscelu (Fiscellus); voda je bila znana po precejšnji vsebnosti žvepla (po Serv. nar sab. = žveplo): Ci. ep., Plin., T., amnis sulfureā Nar albus aquā V., Nar praeceps O. Od tod Nārtēs -ium, m Nárti, Ponárovci, preb. ob Naru: Plin.

nasíčen kemija saturated; sated, satiated; (sit, nabasan) gorged (with), satiated

biti nasíčen (sit) česa to be sated with something
s soljo nasíčena voda water saturated with salt
nasíčena spojina (raztopina) saturate compound (solution)

nebula -ae, f (indoev. kor. *nebh- moker, vlažen; od tod *nebhos, gen. *nebheses vlaga, megla, oblak; prim. skr. nábhas- hlap, megla, vlaga, voda, oblačje, nebo, gr. νέφος, νεφέλη = nebula oblak, megla, sl. nebo = hr. nȅbo, lit. debesìs oblak, let. debess nebo, stvnem. nebul = nem. Nebel)

1. hlap, para, megla: sublima nebula caelum obscurabat S. ap. Non., nebula erat ad multum diei densa adeo, ut lucis usum eriperet L., orta ex lacu nebula campo quam montibus densior sederat L., quae tenuem exhalat nebulam fumosque volucrīs V., qua plurimus undam fumus agit nebulāque ingens specus aestuat atrā V., surgere de terra nebulas aestumque videmus Lucr., matutino tempore nebula erat crasissima Auct. b. Hisp., nebulae montibus descendentes aut caelo cadentes aut in vallibus sidentes serenitatem promittunt Plin., tandem illa caligo tenuata quasi in fumum nebulamque discesit Plin. iun., caelum crebris imbribus ac nebulis foedum T.; pren.: quasi per nebulam nosmet scimus atque audivimus Pl., remotā erroris nebulā Iuv. (prim.: „preganjat zmot oblake“ Prešeren), nebulae quaestionum Gell., incredibile est, quantas (sc. Graecorum levitas) mendaciorum nebulas excitaverit Lact.

2. occ.
a) čad, dim, meglica, sopar(ic)a: sensus inest … nebulis, quas exigit ignis O., pinguem nebulam vomuere lucernae Pers., exhalavit in auras liventem nebulam fugientis ab ore veneni Sil.; pren. o nepomembnih ali minljivih rečeh: quoius ego nebulai cyatho septem noctes non emam Pl., grande locuturi nebulas Helicone legunto Pers.
b) oblak: at Venus obscuro gradientis aere saepsit et multo nebulae circum dea fudit amictu V., infert se saeptus nebula (mirabile dictu) per medios miscetque viris, neque cernitur ulli V., nebulae dolia summa tegunt O., pulveris exhalat nebulam Lucr.; pren.: stellis nebulam spargere candidis H. (o stari ženski) oblačiti jasne zvezde = kaziti pogled na krasna dekleta. — Pooseb. Nebula -ae, f = Nephelē (gl. Nephelē) Nébula = Megla, Oblačíca: Hyg.

3. metaf. megla, oblak o raznih (poseb. mehkih, prozornih) tančicah: nebula haud est mollis aeque atque huius est pectus Pl., vellera (volno) mollibat nebulas aequantia tractu O., aequum est induere nuptam ventum textilem, palam prostare nudam in nebula linea? Lab. ap. Petr.; o tanki pločevini: hac fuerat nuper nebula tibi pegma perunctum, pallida quam rubri diluit unda croci Mart.

neonesnažen pridevnik
(brez škodljivih vsebin) ▸ szennyezetlenLjudje potrebujemo za življenje čisto in neonesnaženo vodo. ▸ Az embereknek tiszta és szennyezetlen vízre van szükségük az élethez.
Po travnikih je tudi veliko zelišč, ki jih rada nabiram v tem neonesnaženem okolju. ▸ A réteken rengeteg gyógynövény is található, amelyekből szívesen szedek ebben a szennyezetlen környezetben.