Franja

fragrō -āre (denominativ iz nekega adj. *bhrāgro- dišeč) močno dišati, dehteti, vonjati: fragrantia mella V.; z abl. (po čem): Q., unguento S., Suet., sertis, Assyrio odore Cat., semper casiāque cinnamoque … fragras Mart.; z acc. (po čem): fr. amomum Sil., balsama, cinnama Ap., bonum odorem Ambr., suaviter unguentum Aug.; adj. pt. pr. v superl.: fragrantissimum unguentum Ap. zelo močno dišeče, zelo vonjavo, fragrantissimus spiritus M.; occ. = smrdeti, zoprn duh imeti, dehniti: fragrat acerbus odor Val. Fl., ne gravis hesterno fragres … vino Mart.

francoski pridevnik
(o Franciji in Francozih) ▸ franciaPovezane iztočnice: francoska Riviera, francoski jezik

frelater [-te] verbe transitif ponarediti (pijače)

frelater du vin ponarediti vino

fresco

A) agg. (m pl. -chi)

1. (prijetno) hladen, svež:
aria fresca svež zrak
pane fresco svež kruh
frutta fresca sveže sadje
star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
notizia fresca sveža novica
essere fresco di studi pravkar končati študij
essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen

2. pren. svež, mlad, cvetoč:
essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
carni fresche jedro meso, čvrsto telo
colorito fresco zdrava barva

3. vesel, živahen:
risata fresca vesel smeh

4. svež, čil, spočit:
mente fresca spočita glava
truppe fresche nove čete

B) m

1. hlad, svežina:
è fresco, fa fresco sveže je
godere il fresco hladiti se
mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga

2. tekstil fresko (tkanina)

C) avv.
di fresco pred kratkim, pravkar
fresco fresco nesramno, predrzno:
se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da...

frizzante

A) agg.

1. pekoč, rezek, rezen:
vento frizzante oster veter

2. peneč se, šumeč
acqua frizzante sodavica
vino frizzante lahko peneče vino

3. pren. jedek, zajedljiv, zbadljiv, duhovit:
parole frizzanti jedke besede

B) m rezek, rezen okus, reznost

frizzare v. intr. (pres. frizzo)

1. skeleti, peči, ščemeti

2. biti rezen:
un vino che frizza rezno vino

3. pren. biti zbadljiv in duhovit:
un motto che frizza zbadljivka

fugiō -ere, fūgī, fugitūrus (prim. gr. φεύγω bežim, φυγή ali φύζα beg, lat. fuga, fugāx)

I. intr.

1. pobegniti, (z)bežati, uteči, uiti, pobrisati (popihati) jo: Ter., Cu., Q. idr. se ille fugiens in tenebris abdidit Ci., fenum habet in cornu; longe fuge! H. „bode“; umakni se mu! Odkod? z adv.: hinc Pl., V.; z abl.: f. domo Ci., fugit luna caelo O. z neba; s praep..: ab Dianio, ex Hispania Ci., Sassia a crudelissimo hoste fūgit Ci., f. de cavea Mart.; pren.: e manibus f. Ci. uiti. Kam?: f. intro Ter.: fugies Uticam H., cum ille perterritus fugeret ad Tiberim Ci., (columba) in nubila fūgit V., f. in auras V., ad caelum Petr. poet., ultra Sauromatas Iuv.

2. occ.
a) (v vojni) pobegniti, (z)bežati, ubežati, uteči, pobrati (odnesti) peté, unesti jo: Suet., Mithridates fugiens Ci., exercitūs suspicione periculi fugerunt Ci., Germani non prius fugere destiterunt, quam ad Rhenum pervenerunt C., f. ex proelio Ci., qui ex ipsa caede fugerunt C. ki so bili ušli, fugientes persequi N., f. per tela V., per ignota itinera L., super amnem V., pavor fugientium T.
b) uiti, uteči gospodarju (o sužnjih): nec furtum feci nec fugi H., (servi) te compilent fugientes H., fugit mihi servus Sen. ph.
c) (o političnih beguncih) pobegniti, iti po svetu, iti v tujino: Demaratus fugisse dicitur (sc. Corintho) Ci., Aeneas a Troia fugiens Ci., f. ex oppido C., nave ad salutem N.
č) iti v prostovoljno pregnanstvo, iz dežele (domovine) pobegniti, bežati: f. ex patria N., a patria O., de civitate Q., in exsilium Iuv.

3. sinekdoha odhiteti, zbežati, odbežati, odleteti; pt. pr. fugiēns tudi = bežen, begoten, hiter: vita fugit sub umbras V., fugiens anima O., rapido per aëra cursu … fugit Sil.; s samim abl.: fugiunt aethere nimbi V., fugiebant nubila caelo O.; o strelah, puščicah, sulicah: si telum manu fugit Ci., spicula fugientia V., nullum sine vulnere fugit missile Stat., fugit illa (hasta) per oras … lini Sil.; o drugih stvareh: evolarat fugiens quadriremis Ci., fugiens pinnus O., navis fugit per undas V., pontus … retro fugit V., upada, fugientia flumina H. hitro tekoče, (solis) currus fugiens H., virtus … spernit humum fugiente penna H., fugit inmissis puppis habenis Val. Fl.; o obali ali luki (ki se na videz umika, ko se ji ladja bliža ali pa od nje oddaljuje) umikati se: Italiam sequimur fugientem V., tandem Italiae fugientīs prendimus oras V., portus fugiens ad litora Pr., fugere ad puppim colles campique videntur, quos agimus praeter navim Lucr.

4. metaf. giniti, izginiti, miniti, preminiti, preiti: vita fugiens Lucr., fugit inreparabile tempus V., dum loquimur, fugerit … aetas H., septimus … iam fugerit annus H., fugiens hora H., bežna (toda mensis fugiens O. = konec meseca), memoriane fugerit … an … L., e corpore sanguis … fugit O., fugiunt cum sanguine vires O., f. e corpore saetae O., fugit dies, color, macies O., fugit sopor Val. Fl., dolor Q., amor, decus omne Sil., gratissima sunt poma, cum fugiunt Sen. ph. ko postaja mehko kakor testo; pesn.: vinum fugiens Ci. lahko vino (ki se ne obdrži (ne traja, ne obstane) dolgo), fugientes ocelli O. ugašujoče, stekleneče oči, numquam fugiens rosa Lucan. nikdar vela in nedišeča.

II. trans.

1. bežati pred kom, od koga, pobegniti pred njim: omnes ut aliquam immanem bestiam illum fugiebant Ci., hoc se quisque modo fugit Lucr., patriae quis exul se quoque fugit? H. je ušel tudi samemu sebi?, velut qui currebat fugiens hostem H., me lupus fūgit inermem H., nunc et ovīs ultro fugiat lupus V., cerva fugiens lupum L., Saturnus arma Iovis fugiens V., fugere accipitrem columbae (solent) O.; occ.
a) uiti, uteči čemu: f. enses O., enses, quos fugi V., Quirinus Acheronta fugit hac arte H., admiror, quo pacto iudicium illud fugerit H., ea manūs avidas heredis fugient, quae … H., f. incendia O., labores Pr., cuius numquam fugisse hastilia cervi … potuere fugā Sil.
b) (krajem ali krajev) ogniti se, izogniti se, zapustiti jih: cum omnīs terras fugeret Marius Ci., fuge litus et undas V., f. urbes H., patriam nefasque, Samon, penates O.; o političnih beguncih: nos patriam fugimus V., Teucer Salamina patremque cum fugeret H.

2. metaf. (čemu) umakniti se, izmikati se, umakniti se, odtegniti se, ogniti se, izogniti se: certamen fugerunt tribuni plebis Ci., consules conspectum vestrum fugerunt Ci., f. conspectum multitudinis C., consules aditum huius loci magnopere fugerunt Ci., omnes aditum tuum fugiunt Ci., me caedem fugisse Ci., me spe tranquillitatis fluctūs tempestatemque fugisse Ci., f. laborem, mortem, latronum tela et minas Ci., imbrem V., caelum V. dnevni svetlobi, percontatorem, vesanum poëtam H., conubia, lucem, vina, munera belli O., vestigia Iuv.; pesn.: vox fugit Moerim V. glas zastane (onemi, zabegne) Mojrisu, si quos haud ulla viros vigilantia fugit V. če možem ne zmanjka previdnosti; v pass.: quae vindicaris in altero, tibi ipsi fugienda sunt Ci., mors fugitur Ci., invidia f. Corn., labor fugitur Aug.; occ.
a) ne marati česa, braniti se, plašiti (strašiti) se česa, zavreči, zavrniti (zavračati), odkloniti kaj, izprositi si, da se kaj ne stori (zgodi): pro patria nullum periculum fūgit Ci., non fuisse fugiendos tribulīs huic iudices Ci. da bi jih ne bil smel odkloniti, f. procurationem rei publ. N., iudicium senatūs L., aliquem iudicem L. koga kot sodnika odkloniti; pesn.: nullum saeva caput Proserpina fugit Pr. Z inf.: neque illud fugerim dicere Ci., huic donis militaribus patris triumphum decorare fugiendum fuit, … ? Ci.; poseb. imp. fuge (= noli) z inf. = nikar: illud … fuge credere Lucr., quid sit futurum cras, fuge quaerere H., o fuge te tenerae puerorum credere turbae Tib.
b) (zaznavi) uiti: quae res huius viri scientiam fugere possit Ci., aliquid fugit aciem (sc. oculorum) Ci. nekaj ni vidno, se ne vidi, f. visūs O., memoriam alicuius Q. Od tod precej pogosto fugit aliquid aliquem komu je (ostane) kaj neznano, kdo česa ne zapazi (opazi), ne omeni: quod populum fugerat Ci., neque hoc Q. Catulum fūgit Ci., id sum dicturus, quod illos non fugerit Ci., non fugisset hoc homines Graecos Ci., non haec Dionysium fugiebant N., multa me fugiunt O.; z inf.: cui rei fugerat me rescribere Ci. ep. na kar sem bil pozabil odpisati, de Dionysio fugit me ad te antea scribere Ci. ep. sem pozabil; z ACI: me fugerat poenas has esse certissimas Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: illud quam sit difficile te non fugit Ci. ep. ti ni neznano, dobro veš, quae nominis exstet origo, me fugit O., illud te non arbitror fugere s quin: Ci. ep. — Od tod pt. pr. fugiēns -entis,
a) kot adj. plašeč se (plašen) česa, mrzeč kaj: fugiens laboris C. delomrzen, doloris Lact.
b) kot subst. m obtoženec (klas. reus): Cod. I. — Soobl. fugiō -īre: fugiit, fugierit Eccl.

fulciō -īre, fulsi, fultum (iz *fulc-sī, *fulc-tum; prim. lat. fulcrum)

1. podpreti, opreti, pokonci držati: Pl., Pr., Lucan., Mart., Iuv., Sil., Stat. idr. f. porticum Ci., vitis, nisi fulta est fertur ad terram Ci., Atlas, caelum qui vertice fulcit V. nosi, caput fultum Pallantis V. naslonjena, pravis fultus male talis H. stoječ na … ; z gr. acc.: iuvencus latus molli fultus hyacintho V. z bokom oprt na … = ležeč na …

2. occ.
a) pritrditi, zaščititi, zavarovati: fultos emuniit obice postes V., ianuam serā f. O., parma fulta metallo Stat.
b) utreti, stopati po: pedibus fulcire pruinas Pr.
c) (z jedjo ali pijačo) okrepčati, osvežiti: omnia debet … fulcire cibus Lucr., cibis fulta Col., f. stomachum frequenti cibo Sen. ph., vino venas cadentes Sen. ph., infantem cibis Arn.

3. metaf. podpreti, podkrepiti, vzdržati, ne pustiti propasti ali da kaj propade: amicum Ci., equitem Romanum fulsit re, fide Ci., f. imperium Ci., cum labentem et prope cadentem rem publ. fulcire cuperetis Ci., horum consulum ruinas vestra virtute fulsistis Ci., Thermum litteris f. (namreč v mišljenju) Ci., f. salutem Lucr., totis viribus fulta acies L. na vso vojno moč oprt(a), serie genus f. Pr. rod razmnožiti, f. urbem libidine Iuv., Antiopa, aerumnis cor (gr. acc.) fulta Pers. s srcem, utopljenim v bridkosti, fultus praesidio domestico Iust., fiduciā fultus Amm.

Opomba: Pf. fulcīvī: Prisc. (neizpričano); pt. pf. fulcītus: Cael.

fūmōsus 3 (fūmus)

1. poln dima, dimnat, kadeč se: Ca., ara, focus O., fax Petr., December Mart. (ker se takrat veliko kuri).

2. zakajen, prekajen, okajen, sajast: f. imagines (sc. maiorum) Ci., f. perna H. prekajena, fumoso condita vina cado O. (ker so vino puščali v dimnicah, da se je staralo), fumosos proferte Falernos (sc. cados) Tib., f. paries Petr., fumosi equitum cum dictatore magistri Iuv.

3. dišeč po dimu, dimen: defrutum Plin.

fūmus -ī, m (prim. gr. θύω kadim, žrtvujem, θύελλα vihra, θύος kadilo, ϑυμός duša, ϑυμιάω kadim, lat. bēstia, februus, fētor, fimus, fūlīgō, suf-fiō, sl. dim)

1. dim, čad, sopuh, para, sopara: Ter., Vitr., Ap. idr. pernas in fumo suspendito Ca., ibi hominem ingenuum fumo excruciatum semivivum reliquit Ci., robora ceu fumum mittunt Lucr., stuppa vomens tardum fumum V., fumi volumina O. vrtinci dima, (cortex) amphorae fumum bibere institutae H., fumo inveteratum vinum Plin.; dim kot znamenje: significatione per castella fumo factā C., ut fumo atque ignibus significabatur C., fumo dare signum L., fumo significare (z ACI) L.; s subjektnim gen.: ganearum f. Ci., f. turis O.; v pl.: fumi incendiorum procul videbantur C., quae (terra) tenuem exhalat nebulam fumosque volucrīs V. vzdigujoče se hlape, tura odorant aëra fumis O. z oblački dima, exiguis ardescunt sulfura fumis O.; metaf.: omne verterat in fumum et cinerem H. vse je bil spremenil v dim in pepel = vse je bil zapravil, non fumum ex fulgore, sed ex fumo dare lucem cogitat H. ne dim iz plamena, iz dima svetloba mu vre; preg.: semper … flamma fumo est proxuma: fumo comburi nil potest, flammā potest Pl. kjer je dim, tam je vselej tudi ogenj, vendere fumos (fumum) Mart., Ap., Lamp. dim prodajati = ustiti se, s prazno žlico, s praznimi obeti pitati, tako tudi: alicui vendere aliquid per fumum ali fumis in fumum vendere de aliquo Lamp. komu dajati o čem prazne obljube, ire de fumo ad flammam ali (tradi) de fumo in flammam Amm. iz dima v ogenj = „z dežja pod kap“; šalj. dvoumno: Vah! oculi dolent. Quor? Quia fumus molestus est Pl. dim in (pren.) neumno blebetanje.

2. meton.: fumi Massiliae Mart. v dimu (dimnici) hranjeno masilsko vino.

ga

A) pron. (njega)

1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
(v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
sam bog si ga vedi kje chissà dove
gorje si ga mu guai a lui

gagliardo agg.

1. močen, krepek, čvrst, čil:
un uomo di complessione gagliarda človek čvrste postave
vento gagliardo silovit veter
vino gagliardo močno vino; pren. živahen, isker:
spirito gagliardo isker um, živahen duh

2. trden:
ponte gagliardo trden most
alla gagliarda trdno, čvrsto

3. hraber, pogumen

gagner [ganje] verbe transitif (pri)dobiti; zaslužiti (sur pri, z); doseči; dospeti v; dohiteti; podkupiti, zapeljati; nakopati si (bolezen); šp zmagati

se gagner (médecine) biti nalezljiv
gagner son pain, sa vie kruh si služiti
il gagne sa vie, son pain à chanter preživlja se s petjem
gagner un procès dobiti pravdo
gagner au jeu priigrati
gagner tous les cœurs vsa srca osvojiti
gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
gagner du terrain napredovati
gagner gros dobro zaslužiti
gagner le maquis iti v partizane
gagner le dessus nadvladati, zmagati
gagner un rhume nahod dobiti, prehladiti se
gagner sur son adversaire premagati nasprotnika
gagner les devants preteči
gagner du temps pridobiti na času
gagner le Pérou dospeti, priti v Peru
gagner le large zapluti na široko, odprto morje; figuré pobrisati jo
gagner un prix dobiti nagrado
gagner le port pripluti v pristanišče
gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
gagner sur tous les tableaux povsod istočasno zmagati
gagner sur quelqu'un zmagati nad kom
gagner aux points, d'une longueur, d'une poitrine (šp) zmagati po točkah, za dolžino, za prsi
gagner la frontière dospeti do meje
gagner la porte priti do vrat, oditi, izmuzniti se
avoir cause gagnée dobiti igro, zmagati
je vous donne gagné priznam vam, da sem premagan
le sommeil me gagne spanec me zmaguje
la faim me gagne lakota, glad se me loteva
sa tristesse me gagne njegova žalost se tudi mene loteva
le vin gagne à vieillir čim starejše je vino, tem boljše je
il gagne à être connu bolj ga človek pozna, bolj ga ceni
le feu gagne rapidement ogenj se hitro širi
c'est autant de gagné to je vendarle (vsekakor, tudi) nekaj
qu'est-ce que j'y gagne? kaj imam od tega?

generosità f

1. velikodušnost, plemenitost:
comportarsi, agire con generosità velikodušno ravnati

2. darežljivost:
ricompensare qcn. con generosità darežljivo, bogato koga poplačati
la generosità del vino polnost vina
la generosità di un atleta borbenost, požrtvovalnost športnika

generoso agg.

1. velikodušen, plemenit

2. darežljiv; bogat:
mancia generosa bogata napitnina
terra generosa rodovitna zemlja
vino generoso močno vino

3. pren. obilen, velik:
scollatura generosa globok dekolte

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.

genuino agg.

1. pristen, naraven, nepokvarjen, čist; pravi:
vino genuino naravno vino

2. izviren, avtentičen:
testimonianza genuina izvirno pričevanje

ginguet, ginglard [žɛ̃gɛ, žɛ̃glar] adjectif, familier kiselkast

vin masculin ginguet kislo vino, kislica; masculin kislo vino

giovane

A) agg.

1. mlad:
una coppia di giovani sposi par mladoporočencev
essere giovane di spirito biti mlad po duhu
la stagione, il tempo giovane pren. pomlad, mlado leto
vino giovane mlado vino
stato giovane mlada država

2. mlajši:
Plinio il giovane Plinij mlajši

3. pren. nepreviden, neizkušen, nevešč, nov:
è giovane del mestiere fant se šele uči

4. pog. neporočen

B) m, f

1. mladenič, mladenka:
da giovane v mladosti, v mladih letih

2. pomočnik, pomočnica:
giovane di bottega trgovski pomočnik

3. učenec, gojenec, dijak:
un liceo di duecento giovani gimnazija z dvesto dijaki

girare

A) v. tr. (pres. giro)

1. vrteti; obrniti, obračati:
girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
girare una pagina obrniti stran

2. mešati (juho)

3. obkrožiti, obpluti, obiti:
girare l'isola obpluti otok
girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
girare il mondo prepotovati svet

4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
girare un conto ekon. prenesti račun
girare una cambiale indosirati menico

5. film snemati, posneti:
girare una scena in esterni snemati eksterier
si gira! pozor, snemamo!

6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

B) v. intr.

1. obračati se, vrteti se, krožiti:
la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

2. hoditi; krožiti:
è da questa mattina che giro že od jutra hodim
il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
il denaro gira pren. denar se obrača
le notizie girano novice krožijo

3. zaviti, zavijati:
il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

4. iti, teči okoli, obkrožati:
la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
secondo come gira pren. kakršne je pač volje
cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
il vino comincia a girare vino je začelo cikati

C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal