Franja

sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
sonner la messe zvoniti k maši
sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
sonner le tocsin biti plat zvona
(populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
(familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
midi a sonné poldan je zvonilo
la messe sonne k maši zvoni
sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka

spät

1. pozen; spätes Obst pozno sadnje, zimsko sadje; ein spätes Mädchen stara devica

2. Adverb pozno; zu spät prepozno; spät im Jahr proti koncu leta; Wie spät ist es? Koliko je ura?; früher oder später prej ali slej; bis spät in die Nacht: pozno (v noč); von früh bis spät od jutra do večera

srebŕn (made of) silver; silvery

srebŕna doba silver age
srebŕn (zvonek) glas silvery tone
srebŕn novec silver coin, silver money
srebŕna jelka silver fir
srebŕna lisica zoologija silver fox
srebŕna folija (staniol) silver foil
srebŕna kopel fotografija silver bath
srebŕna poroka silver wedding
srebŕn papir silver paper
srebŕna posoda silver, silver plate
srebŕna (okrasna) ribica silver fish, silversides
srebŕna ruda silver ore
srebŕn sijaj silveriness
srebŕna ura silver watch
srebŕna valuta silver currency, silver standard
srebŕna zlitina silver alloy
srebŕn zven silvery sound
srebŕna žica silver wire
srebŕnih las silverhaired
dal mi je dva funta v srebŕnem denarju he gave me two pounds in silver

starš|i moški spol množina Eltern množina, das Elternpaar; (adoptivni Adoptiveltern, nevestini Brauteltern, prastari Urgroßeltern, Ureltern, stari Großeltern)
… staršev Eltern-
(svet der Elternbeirat, zbor die Elternversammlung)
brez staršev elternlos
pravice in dolžnosti staršev die elterliche Gewalt
sirota brez staršev das Waisenkind
last ipd.: staršev elterlich, starih: großelterlich
govorilna ura za starše die Elternsprechstunde
izgubiti starše elternlos werden
otroci, ki so izgubili starše elternlos gewordene Kinder
figurativno to ni (od) slabih staršev das kann sich sehen lassen, das ist nicht von schlechten Eltern

státi² (stojim) to stand; to be at a standstill; (ne se premakniti) to stagnate, not to budge

pokonci státi to stand upright
státi na prstih to stand on tiptoe
státi v pozoru vojska to stand at attention
státi voljno vojska to stand at ease
vod, stoj! vojska squad, halt!
státi na straži to be on sentry-go, to stand guard
státi komu ob strani to stand by someone
státi na lastnih nogah (figurativno) to stand on one's own legs
moja ura stoji my watch has stopped
stvari stojé dobro matters stand well
(takó) kot stvari stojé as matters stand
bil je preveč pijan, da bi mogel státi (na nogah) he was too drunk to stand up
nekaj ostankov rimskega zidu še stoji some remains of the Roman wall are still standing
stoj! stop!, halt!, stand still!
státi ravno kot sveča to stand bolt upright
koliko časa stoji vlak na tej postaji? how long does the train stop at this station?
státi trdno kot skala to stand firm as a rock
státi v vrsti (in čakati) ZDA to stand in line; VB to stand in a queue, to queue (up)

státi (stojim) être (ali se tenir) debout; être, se trouver ; (o uri) être arrêté ; (delo, promet) être paralysé ; (tehnika) ne pas fonctionner

nasproti stati être en face (ali vis-àvis) de
pokonci stati se tenir debout (ali droit)
stal je ob oknu il était à la fenêtre
stati na lastnih nogah (figurativno) être indépendant, voler de ses propres ailes
ura stoji la montre (ali la pendule, l'horloge) est arrêtée
stati na straži être de faction (ali en sentinelle)
koliko postelj lahko stoji v tej sobi? combien cette chambre peut-elle contenir de lits?
stati v pozoru se tenir au garde-à-vous
tesno stati drug ob drugem être coude à coude
odkar stoji svet depuis que le monde existe, depuis que le monde est monde
z njim teorija stoji in pade la théorie dépend entièrement de lui
kaj stoji v časopisih? qu'y a-t-il de nouveau dans les journaux?
stoj! halte!, qui vive?

státi² (stojim) estar en pie, mantenerse en pie; estar ; (o uri) estar parado ; (ne iti) estar (ali quedarse) parado ; (delo, promet) estar paralizado ; teh no funcionar

pokonci stati mantenerse derecho
stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, vivir por cuenta propia
stati komu ob strani asistir a alg, ayudar a alg, secundar a alg
stati na strani koga estar de parte de alg
stal je ob oknu estaba asomado a la ventana
hiša še stoji la casa existe aún
hiša stoji že od leta 1800 la casa existe desde 1800
ura stoji el reloj está parado
stati v pozoru estar en actitud militar, estar cuadrado militarmente
spomenik stoji na trgu el monumento está en la plaza
stati na straži estar de centinela; hacer centinela
odkar stoji svet desde que existe el mundo, desde el mundo es mundo
ne moči stati (od utrujenosti) no poderse tener en pie
težkó stoji na nogah (pokonci) le cuesta estarse derecho
koliko postelj lahkó stoji tu? ¿cuántas camas caben aquí?
pridevnik stoji pred (za) samostalnikom el adjetivo precede (sigue) al sustantivo
z njim teorija stoji in pade la teoría depende en absoluto de él

stensk|i [é] (-a, -o) Wand- (aparat der Wandapparat, časopis die Wandzeitung, koledar der Wandkalender, telefonski aparat der Wandfernsprecher, obloga die Wandtäfelung, Wandverkleidung, opornik/slop der Wandpfeiler, ploščica die Wandfliese, površina die Wandfläche, preproga der Wandteppich, slikarija die Wandmalerei, slikarija das Wandgemälde, das Wandbild, svetilka die Wandleuchte, tabla die Wandtafel, ura die Wanduhr, ogledalo der Wandspiegel, sevalo der Wandstrahler, slikarstvo die Wandmalerei)

sténski mural; wall(-)

sténski koledar wall calendar
sténski opaž wainscot, wainscoting, wainscotting
sténsko slikarstvo mural painting, mural, wall painting
sténska ura wall clock
sténski svečnik sconce, bracket
sténski zemljevid wall map
sténsko zrcalo pier glass, wall glass

sténski mural

stenski koledar calendrier moški spol (mural)
stenska obloga revêtement moški spol (de paroi), (lesna) lambris moški spol, boiserie ženski spol
stenska omara placard moški spol
stenska polica étagére ženski spol
stenski preplesk peinture ženski spol
stenska preproga tapisserie ženski spol
stenska slika tableau mural
stenska slikarija peinture murale
stenska svetilka applique ženski spol
stenski steber pilastre moški spol
stenska ura pendule ženski spol (ali horloge ženski spol) murale, cartel moški spol
stenski zemljevid carte murale
stensko zrcalo miroir mural, trumeau moški spol

sténski (-a -o) adj. murale, di muro; parietale, da parete:
stenske obloge rivestimento murale
stenski zemljevid carta murale
stenska ura, svetilka orologio, lampada da parete
um. stenska slikarija pittura murale
stenski opaž boiserie
stensko ogledalo specchiera

sténski mural; de pared

stenska dekoracija (okras, razsvetljava) decoración f (adorno m, iluminación f) mural
stenski koledar (svečnik, omara) calendario m (candelabro m, armario m) de pared
stenska obloga revestimiento m (de la pared), (lesna) revestimiento de madera
stenski preplesk pintura f
stenski omet enlucido m áspero
stenska svetilka lámpara f de pared
stenska polička, polica estante m
stenska (porcelanasta) ploščica azulejo m
stenska preproga tapiz m
stenski steber pilastra f, pilar m
stenska slika(rija) pintura f mural, fresco m
stenska ura reloj m de pared
stenski zemljevid mapa m mural
stensko zrcalo espejo m de pared

stikálen (-lna -o) adj. di contatto:
stikalni gumb pulsante di contatto
stikalna ročica leva di contatto
elektr. stikalna omara cassetta di manovra
stikalna plošča quadro elettrico
stikalna postaja trasformatore di rete
stikalna ura interruttore, temporizzatore

stikaln|i (-a, -o) elektrika Schalt- (element das Schaltelement, rele das Schaltrelais, zobnik das Schaltrad, naprava die Schaltanlage, das Schaltwerk, das Schaltgerät, omara der Schaltschrank, omarica der Schaltkasten, plošča die Schalttafel, das Schaltbrett, ura die Schaltuhr, shema das Schaltbild, gonilo das Schaltgetriebe, polje das Schaltfeld)
visokonapetostna stikalna postaja die Hochspannungsverteilungsanlage

stôlpen tower(-)

stôlpna ura tower clock

stôlpen de tour

stolpna konica pointe ženski spol (ali aiguille ženski spol, flèche ženski spol) d'une tour (ali d'un clocher)
stolpni nadzidek créneau moški spol de tour
stolpna ura horloge ženski spol

stolpn|i [ô] (-a, -o) Turm- (žerjav der Turmkran, ura die Turmuhr), Hoch- (rezervoar der Hochbehälter, silos das Hochsilo)
stolpna streha das Helmdach

stop² [stɔp]

1. prehodni glagol
ustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up)
zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti (from od)
navtika privezati (ladjo)
slovnica označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila
glasba pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas)

2. neprehodni glagol
ustaviti se, obstati
pogovorno ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom)
(pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)

a badly spelt and badly stopped letter pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napak
stop thief! primite tatu!
to stop in bed ostati v postelji
to stop a blow odbiti, parirati udarec
to stop a blow with one's head hudomušno dobiti udarec po glavi
to stop s.o.'s breath sapo komu zapreti; zadušiti koga
to stop a bullet sleng biti zadet od krogle, biti ustreljen
to stop a car ustaviti, stopati avto
to stop a cheque prepovedati izplačilo čeka
to stop dead (short) nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopan
to stop doing s.th. prenehati s čim
shall you stop for dinner? boste ostali na večerji?
to stop one's ears (za)mašiti si ušesa, figurativno ne hoteti slišati
to stop a gap zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebi
I am going to stop a few days zaustavil se bom nekaj dni
to stop s.o.'s mouth zamašiti komu usta
do stop that noise! nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!
stop your nonsense! dovolj je vaših neumnosti!
he'll stop at nothing on se ničesar ne ustraši
to stop payment ustaviti plačilo
to stop running nehati teči
he stopped me from speaking preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenje
he never stops to think nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)
to stop a tooth plombirati zob
my watch has stopped ura se mi je ustavila
to stop the way zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje
to stop work ustaviti delo
to stop a wound ustaviti krvavitev rane

strike^*2 [stráik]

1. prehodni glagol
udariti, dati udarec (komu), zadeti; prizadeti, napasti (o bolezni); biti (uro); odbiti z udarcem, udarjati (na boben); kovati (denar, medalje); igrati (harfo itd.); začeti (pesem, muziko); prekiniti (delo)
navtika spustiti (jadro, zastavo); podreti (tabor, šotor); potegniti (črto), prečrtati; izravnati, razati; izgladiti; izkresati (ogenj), prižgati (vžigalico, luč); napolniti; zapičiti zob strupnik v (o kači); zabosti (nož itd.), harpunirati (kita); oddajati (toploto); naleteti na, zadeti ob; udariti v (o streli); napraviti vtis, pretresti, prizadcti (koga), pasti (komu) v oči, spraviti v začudenje, osupiti; pasti (komu) na parnet, (za)zdeti se (komu); menjati, odnesti (kulise)
ekonomija zaključiti (račun); nenadoma ali dramatično (kaj) izzvati
ameriško doseči, najti, odkriti
sleng prositi (for za)
zastarelo božati, (po)gladiti z roko

2. neprehodni glagol
udariti (against ob, on na, po)
udarjati, tolči, nameriti udarec (at proti)
razbijati; stavkati; biti se, boriti se (for za)
biti, tolči (srce), udariti (strela)
navtika, vojska spustiti belo zastavo
figurativno predati se; kreniti, iti, oditi (to proti)
nenadoma začeti prodirati, prebijati se (through skozi)
(svetloba, toplota); padati (on na)
širiti roke, plavati; vžgati se (vžigalica); držati se za podlago (školjka); pihati (veter); nasesti (ladja)
medicina izbruhniti (epidemija); ugrizniti, prijeti (o ribi)
figurativno pasti v oči, biti opozorljiv (nenavaden, čuden)
ameriško, vojska biti častniški sluga

struck by a stone zadet od kamna
to strike across the fields udariti jo čez polja
to strike an average izračunati povprečje
to strike all of a heap figurativno zbegati, presenetiti, osupiti
to strike a balance napraviti bilanco
to strike a ball out of court šport suniti žogo v out
to strike a bargain skleniti kupčijo; doseči sporazum
to strike s.o. blind (deaf, dumb) z udarcem koga oslepiti (oglušiti, onemiti)
to strike a blow zadati udarec
the blow struck me silly udarec me je omamil
without striking a blow brez boja
the cold struck into my marrow mraz mi je prodrl v mozeg
to strike s.o. dead figurativno pošteno osupiti koga
to strike s.o.'s eye pasti komu v oči
to strike s.o. in the face udariti koga po obrazu
to strike into fame postati slaven
to strike s.o.'s fancy ugajati, biti všeč komu
to strike fire out of a flint izkresati ogenj iz kresilnega kamna
to strike fish s potegom zatakniti trnek v ribji gobec
he struck his fist on the table udaril je s pestjo po mizi
to strike for freedom boriti se za svobodo
to strike one's flag spustiti zastavo, figurativno predati se
to strike (into) a gallop spustiti se v dir
to be struck in a girl sleng biti zatreskan v (neko) dekle
to strike ground (bottom) zadeti ob dno
to strike one's hand on the table udariti z roko po mizi
to strike hands zastarelo udariti v roko (v znak sporazuma)
the hour has struck ura je odbila
his hour has struck njegov čas je prišel
to strike for home udariti jo proti domu
it has just struck five pravkar je ura bila pet
how does it strike you? kako se vam zdi?
an idea struck him prišel je na (neko) misel
to strike upon a good idea priti na dobro idejo
to strike a light (a match) prižgati luč (vžigalico)
lightning struck the tree strela je udarila v drevo
to strike s.o.'s name in the newspaper naleteti na ime neke osebe v časopisu
to strike oil naleteti na nafto, figurativno imeti srečo, uspeti; obogateti
they were struck with panic polastila se jih je panika
it struck me as ridiculous zdelo se mi je smešno
to strike a plan skovati načrt
to strike to the right kreniti (po poti) na desno
to strike the right note zadeti pravilen ton
to strike root pognati korenino
to strike into a run spustiti se v tek
to strike the sands nasesti, obtičati na sipini
to strike sail spustiti, zviti jadro; priznati poraz
the ship struck to the pirates ladja se je predala gusarjem
to strike a snag sleng naleteti na nepričakovano težavo
to strike tents podreti šotore, tabor
to strike terror into s.o. navdati koga z grozo (s strahom)
to strike the track iti po sledi
to strike a track nenadoma naleteti na stezo
to strike with terror napolniti z grozo
town strikes mesto se preda
to strike a vein naleteti, odkriti žilo (rude)
what struck me was... kar me je osupilo, je bilo...
to strike at the root posekati korenino, figurativno udariti na najbolj občutljivo mesto
to strike work ustaviti delo, stavkati
the wind strikes cold veter ostro brije
strike while the iron is hot kuj železo, dokler je vročc

striking¹ [stráikiŋ] pridevnik
ki bije; očit, zbujajoč pozornost, opozorljiv; presenetljiv, osupljiv, frapanten, izrazit; stavkajoč

striking clock ura, ki bije ure
striking distance daljina, do katere seže udarec
striking force vojska udarna sila (četa)
striking power udarna moč
striking resemblance frapantna podobnost
striking work mehanizem, ki bije (v uri)
the striking workmen stavkajoči delavci