Franja

zasp|ati (-im) spati

1. einschlafen, einschlummern
v joku zaspati sich in den Schlaf weinen

2. (umreti) hinüberschlummern, entschlafen

3. udi: ertauben

4. zjutraj: verschlafen

zaspáti s'endormir, s'assoupir

zopet zaspati se rendormir; (udje) s'engourdir
noga mi je zaspala j'ai la jambe engourdie
zaspal sem (prepozno sem vstal) je me suis réveillé (ali levé) trop tard
trdno zaspati tomber dans un profond sommeil; (umreti) s'éteindre, mourir

zgor|eti [é] (-im) goreti verbrennen; v požaru: in Flammen aufgehen, in Rauch und Flammen aufgehen; (umreti v ognju) den Flammentod sterben

zmrzn|iti (-em) zmrzovati frieren, zu Eis gefrieren; (umreti) erfrieren; na površini: überfrieren; rastlina: abfrieren, ausfrieren
globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze

žȁlōst ž, mest. u žalòsti
1. žalost: kuća -i; žalost za kim; svisnuti od -i do smrti se razžalostiti, umreti od žalosti
2. žalovanje: biti u -i za pokojnikom
3. obžalovanje: na moju veliku žalost zadatak još nije izvršen

žálost (-i) f

1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

2. (žalovanje) lutto:
imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
dan žalosti giornata di lutto nazionale

3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

4. (slaba stvar) patacca:
kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
umreti od hude žalosti morire di crepacuore
um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol

žej|a¹ ženski spol (-e …) der Durst; das Durstgefühl, die Durstigkeit; strašanska: Höllendurst
pijača za žejo der Durstlöscher
potešiti žejo den Durst löschen
povzročati žejo Durst machen
trpeti žejo Durst leiden
umreti od žeje verdursten

žéja thirst

žéja (pohlep) po denarju thirst for money
ugasniti si žéjo to quench one's thirst
umirati od žéje to be parched with thirst
umreti od žéje to die of thirst
trpeti žéjo to suffer from thirst
žéja po znanju thirst for knowledge

žéja sed f (tudi fig, po de)

žgoča žeja sed f ardiente
delati, povzročati žejo dar sed, excitar la sed
pogasiti si žejo apagar (ali matar) la sed
umirati od žeje arder, morirse de sed
umreti od žeje morir de sed

življênje vida f ; manera f (ali modo m) de vivir; existencia f ; género m de vida ; fig animación f

življenje na deželi, na kmetih vida del campo (ali campestre), vida rústica
nomadsko življenje vida nómada
čustveno (družinsko, pasje, zasebno, večno) življenje vida afectiva (familiar, de perro, privada, eterna)
razkošno življenje vida regalada, buena (ali gran) vida
dolgo življenje longevidad f, larga vida
golo življenje nada más que la vida, la vida y nada más
denar ali življenje! ¡la bolsa o la vida!
boj na življenje in smrt lucha f a vida o muerte
skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
nikoli v (mojem) življenju jamás en mi vida
vzet iz življenja tomado del natural, tomado de la vida real
biti pri življenju estar con vida, estar vivo, vivir
biti na nitki z življenjem tener la vida en un hilo
biti nezmožen življenja no tener vida
imeti bedno življenje, s težavo se prebijati skozi življenje arrastrar una vida llena de privaciones, ir viviendo, fam ir tirando
imeti dobro življenje darse buena vida
življenje bi dal, da bi vedel, če ... daría qualquier cosa por saber si...
črpati, vzeti iz življenja tomar del natural
nobenega znaka življenja ne dati od sebe no dar señales de vida
imeti (kot mačka) žilavo življenje tener siete vidas (como los gatos)
dati svoje življenje za dar la vida por
ostati pri življenju quedar con vida, sobrevivir, escapar a la muerte, salvarse
izgubiti življenje perder la vida, perecer
po nepotrebnem si oteževati življenje complicarse la vida innecesariamente
razkošno življenje imeti darse la gran vida, vivir a lo grande
plačati s svojim življenjem pagar con la vida
pustiti pri življenju dejar con vida
dragó prodati svoje življenje vender (bien) cara su vida
poklicati v življenje crear, fundar, organizar, volver a vida
prinesti življenje čemu dar animación a (ali animar) a/c
podariti življenje (pomilostiti) perdonar la vida, voj dar cuartel, (roditi otroka) dar a luz (una criatura)
rešiti komu življenje salvar la vida a alg
streči komu po življenju atentar contra la vida de alg
stopiti v življenje nacer, dar los primeros pasos en la vida
služiti si življenje (kruh) ganar(se) la vida
staviti življenje na kocko, zaigrati življenje llevar la vida jugada
tvegati svoje življenje arriesgar la vida
vzeti komu življenje quitar la vida a alg
vzeti si življenje matarse, quitarse la vida, suicidarse
vrniti koga v življenje volver a alg a la vida
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl en mi vida no he visto cosa igual
uživati življenje gozar de la vida
oditi v boljše življenje (umreti) pasar a mejor vida
zagreniti komu življenje amargar la vida a alg
zbuditi k novemu življenju resucitar; hacer revivir
zbuditi se k novemu življenju resucitar, renacer
živeti svetniško življenje (fig) hacer una vida de santo
žrtvovati svoje življenje dar (ali sacrificar ali poner) la vida (za por)

žvižga|ti¹ (-m) zažvižgati

1. pfeifen (z dvema prstoma auf zwei Fingern, skozi zobe durch die Zähne)
jezno žvižgati ein Pfeifkonzert bereiten
(igrati na piščalko) pfeifen, flöten
figurativno plesati kot kdo žvižga nach (jemandes) Pfeife/Geige tanzen

2. šport (piskati) pfeifen, začetek: anpfeifen, konec: abpfeifen

3. kos, drozg: flöten, pfeifen

4. lokomotiva, lonec: (piskati) pfeifen
lonec, ki žvižga der Pfeiftopf

5. veter: pfeifen, sausen; krogla: sausen

6.
figurativno iti rakom žvižgat [flötengehen] flöten gehen; im Eimer sein; (umreti) dran glauben müssen

ἄ-μεμπτος 2 (μέμφομαι) 1. pass. brez madeža, brez napake, brez graje, brezmadežen, izvrsten, vrl. 2. act. zadovoljen; ἄμεμπτον ποιῶ, ποιοῦμαί τινα zadovoljim koga. – adv. ἀμέμπτως obilno δῶρα ἐδίδου; zadovoljno, ἀ. δέχομαί τινα sprejmem koga tako, da je zadovoljen, ἀ. τελευτᾶν slavno umreti.

ἄπ-ειμι² [inf. ἀπιέναι, imper. ἄπιθι, ἄπει, impf. ep. ἀπήιε; adi. verb. ἀπιτέον] odhajam, odpotujem, odkorakam, grem nazaj, vrnem se, ἐκ βοηθείας potem, ko sem pritekel na pomoč; πρὸς βασιλέα uskočim h kralju, upadem (o reki), bližam se koncu (o mesecu); pogosto = umreti; ind. praes. ima pogosto pomen futura: odšel bom.

ἄρκυς, υος, ἡ ion. poet. (lovska) mreža, zanka, veriga, nevarnost, ἄρκυες ξίφους nevarnost, pod mečem umreti.

ἄ-ωρος¹ 2, ion. ἄν-ωρος (ὥρα) 1. nezrel, prezgoden, ran. 2. nelep, grd. – adv. ἄωρον θανεῖν prezgodaj umreti.

βαίνω [Et. iz kor. βᾱ(ί) ali pa iz kor. g^wem-, g^wm̥-jō, βαμ-jω, βαίνω; lat. venio iz g^wm̥-jō, nem. kommen, stvn. quëman; sor. βάσκε ! pojdi! iz sor. kor. g^wā: ἔβην (dor. ἔβαν) βέβηκα, βιβάς, βηλός, βῆμα. – Obl. fut. βήσομαι, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, adi. verb. βατός, βατέος – ep. aor. ind. 1 s. βῆν, 3 du. βάτην, 3 pl. βῆσαν, ἔβᾰν, βᾰ́ν, βῆσαν; cj. βήω, βείω, βήῃ, βέῃ, βήομεν, βείομεν; inf. βήμεναι, aor. tudi ἐβήσετο, cj. βήσεται, imper. βήσεο; pf. 3 pl. βεβάασι, inf. βεβάμεν, pt. βεβαώς, βεβαυῖα in βεβῶσα, plpf. 3 pl. βέβᾰσαν; poet. aor. imper. εἴσβα, ἔμβᾱ, ἀνάβᾱ; pf. ind. 3 pl. βεβᾶσι, inf. βεβάναι, pt. βεβώς, ῶτος – trans: fut. βήσω, aor. ἔβησα, cj. ep. βήσομεν, βήσετε]. I. intrans. 1. grem, korakam, hodim, stopam, ἁβρόν z nežnimi, drobnimi (majhnimi) koraki, μετὰ ῥυθμοῦ v taktu, μακρὰ βιβάς z mogočnimi, velikimi koraki; βῆ δ' ἰέναι napravil se je na pot, odšel je hitro; βῆ δὲ θέειν spustil se je v tek, začel je bežati; μετ' ἴχνια θεοῖο sledim, grem za stopinjami; ὀδύνα με βαίνει zadene me bolečina. 2. a) odidem, odrinem, ubežim, odplovem ἐν νηυσί, minevam, potekam ἐνιαυτοί; ἐκ βροτῶν βῆναι = umreti; izginem ἰκμάς; ἔβαν νέας šli so k ladjam, πῇ ὅρκια βήσεται kaj bo s prisego? s pt. izraža način, s pt. fut. namen dejanja: βῆ φεύγων hitro je zbežal; βῆ ἀΐξασα naglo je odhitela, βῆ ἐξαναρίξων da bi jih razorožil; b) pridem, dospem ἀκμαῖος. 3. pf. izraža stanje ali bivanje na kakem kraju: sem kje, trdno stojim, nahajam se ἐν κακοῖς, εὖ βεβηκώς varno stoječ, srečen; utrjen τυραννίς; sedim περὶ τρόπιος, ἀμφὶ δούρατι, jašem na ἐπὶ πώλου; οἱ ἐν τέλει βεβῶτες oblastniki, vladarji; ἐπὶ ξυροῦ τύχης nahajam se (sem) v največji nevarnosti; χρυσέα κλῂς ἐπὶ γλώσσῃ βέβακεν komu je jezik zavezan, ne sme povedati, kar ve. II. trans. 1. a) napotim koga, pripravim, da gre; (po)vedem, (po)peljem koga kam; b) pahnem z voza ἀφ' ἵππων; ἵππους, δίφρον stopim na voz. 2. oplemenim, ubrejim ἵππους.

βροτός 2 [Et. iz μροτός (prehodna oblika μβρο-), kor. mer "umreti", lat. morior, mors; slov. umreti, s-mr-t; nem. Mord] ep. poet. umrljiv, smrten, človeški; subst. ὁ smrtnik, človek.

ἐκτός 3 adv. (ἐκ) zunaj, vun; kot praep. z gen. zunaj, razen; ἐκτὸς εἰ μή razen če, ako ne, ἐκτὸς δυνάμεώς εἰμι nisem podložen; ἐκτός τινος daleč od, prost česa, brez česa, ἐκτὸς εἶ τοῦ μέλλειν ἀποθνῄσκειν αὔριον tebi gotovo ne bo treba jutri umreti, οἱ ἐκτός tujci; ἐκτὸς ἔρχομαι (ὅρκων) ne držim obljube, prelomim prisego.

θανατάω hočem, želim umreti.

μοῖρα¹, ἡ [Et. iz μορjα, gl. μείρομαι] 1. del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele, τριτάτη δ' ἔτι μοῖρα (νυκτὸς) λέλειπται, χώρης ὀλίγην ἔτι μοῖραν ἔχοντες, πατρῴας γῆς, δώδεκα μοίρας δασάμενοι (na dvanajst delov), ἐστρατεύετο ἐς τὴν Περσέων μοῖραν v ozemlje Perzijanov, τῶν πέντε τὰς δύο μοῖρας νέμονται dve petini; Her. 5, 69 stranka, τὸν Ἀθηναῖον δῆμον πρὸς τὴν ἑωυτοῦ μοῖραν προσεθήκατο je spravil na svojo stran; pren. μοῖραν φιλίας οὐδεμίαν παρέχομαι prav ničesar ne nudim glede na prijateljstvo. 2. del, ki komu pristuje, delež μοίρας νέμω, φθίνοντι μοῖραν νέμω storim umirajočemu, kar mu gre, αἰδοῦς μοῖραν ἔχω sram me je, ἑκάστῳ μοῖραν ἐπέθηκαν vsaki stvari so postavili določeno mejo, τὸ ἐμπλήκτως ὀξὺ ἀνδρὸς μοίρᾳ προσετέθη brezumna naglica se je smatrala za korenjaštvo. 3. kar se spodobi, pristojnost, spodobnost, κατὰ μοῖραν (= ἐν μοίρᾳ) ἔειπες povedal si, kakor se spodobi, kakor je prav, παρὰ μοῖραν ἔειπες nič spodobnega nisi povedal. 4. kar je človeku usojeno, usoda, žreb, prisojeni čas življenja, sreča (= ἐσθλὴ μοῖρα, oppos. ἀμμορίη Od. 20, 76), nesreča, smrt (= μοῖρα θανάτου), οὐ γάρ πώ τοι μοῖρα θανεῖν ni ti še usojeno umreti, μοῖρ' ἐστί usojeno je, μοῖρα ἔχει με usojeno mi je, τῇ σεωυτοῦ μοίρῃ περίεις tvoja sreča te je rešila, καθημερία μοῖρα usoda današnjega dne, πρὸς διπλῆς μοίρας po dvojni (smrtni) usodi; θεία μοῖρα božja odredba (volja). 5. čin, dostojanstvo, ugled, spoštovanje, ἐν μοίρᾳ εἰμί sem spoštovan, ἐν οὐδεμιῇ μοίρῃ ἄγω τινά prav nič ne cenim koga.