Franja

*haricot [ariko] masculin fižol

haricots verts stročji fižol
haricot d'Espagne laški fižol
haricot en salade fižol v solati
haricots grimpants, nains visoki (preklasti), nizki fižol
haricot de mouton koštrunovina z repo in krompirjem; figuré glava
courir, taper sur le haricot na živce iti, nadlegovati
tu commences à nous courir sur le haricot avec les pleurnicheries! začenjaš nas dolgočasiti s svojim cmerjenjem!
toucher des haricots (populaire) dobiti nepomembno vsoto denarja
c'est la fin des haricots! to je konec vsega! to je katastrofa!
(populaire) des haricots! nič ne bo! ničesar ne boste dobili! zaman je bil ves trud!

harm¹ [ha:m] samostalnik
škoda, poškodba; krivica

pravno bodily harm telesna poškodba
to do harm to s.o. škoditi komu
there is no harm in ne škodi
where is the harm in? v čem je tu kaj slabega?
he meant no harm ni mislil nič slabega
out of harm's way na varnem

*haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

la haute (populaire) visoki krogi
l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
à haute voix glasno
au haut de na višini (česa)
au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
de haut od zgoraj, figuré zviška
de haute lutte s silo, siloma
de haute mer visokomorski
de haute tête dvignjene glave
d'en haut od zgoraj, z neba
du haut de z vrha
du haut du balcon z balkona
du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
en haut zgoraj, navzgor, kvišku
en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
là-haut tam, tu gori, zgoraj
sur le haut du jour okoli poldneva
tout haut čisto glasno
haut la main brez truda, lahkó, igraje
haut les mains! roke kvišku!
haut les bras! na delo
haut les cœurs! kvišku srca!
la mer est haute morje je razburkano
Chambre haute (politique) gornja zbornica
(chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
mer féminin haute plima
ton masculin haut aroganten ton
ville féminin haute gornje mesto
ordre masculin d'en haut višji ukaz
le Très-Haut (religion) Vsemogočni
haut-allemand, e visokonemški
haut et court kratkomalo
haute antiquité féminin davni stari vek
la Haute Italie gornja Italija
les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
haut commandement masculin višje poveljstvo
haute conjoncture féminin visoka konjunktura
haute considération féminin visoko čislanje
haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
la Haute Couture vodilne modne hiše
hautes études féminin pluriel visokošolske študije
haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
la haute finance denarna aristokracija
haut fourneau masculin plavž
haute futaie féminin visoki gozd
haute main féminin glavno vodstvo
haut mal masculin božjast
la haute mer odprto morje
haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
haute nouveauté féminin zadnja modna novost
haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
haute trahison féminin veleizdaja
haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
avoir la haute main imeti premoč
avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
avoir de hautes visées visoko stremeti
être haut de jambes imeti dolge noge
faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
gagner le haut zbežati
jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
parler haut glasno govoriti
penser tout haut glasno misliti
porter haut la tête visoko nositi glavo
le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
tenir la bride haute brzdati, krotiti
tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
tenir en haute estime visoko ceniti
tenir le haut du pavé biti gospodar po

¡he! glej! glej no!; hej! stoj!

¡he (lo) aqui! hej, tu je (on, ono)
¡hé(te) me aquí! tu sem (zdaj)!
¡he nos aquí! tu smo!
¡he aquí mi opinión! tu (to) je moje mnenje
he(te) aquí que... nenadoma tedaj ...
¡he! allí otro obstáculo spet je tu zapreka

hēlluor (hēluor, ēl(l)uor) -ārī -ātus sum (morda z nepristnim „h“ iz *ēd-louor, sor. z edō jem, žrem) žreti, razsipno —, razkošno —, potratno živeti, zapravljati: tu meo periculo helluabare Ci., quibuscum iam in exostra helluatur Ci., parum eluatus est? Cat., h. in patrimoniis Gell. vse svoje imetje zapraviti; pren.: quasi helluari libris Ci. naslajati se s knjigami, ille gurges helluatus tecum simul rei publicae sanguine Ci. ki se je … gostil s krvjo državljanov.

here [híə] prislov
tukaj, semkaj, sem
figurativno na tem mestu, v tem slučaju

here you are! izvolite!
here below tukaj doli, figurativno na zemlji, na tem svetu
here goes! da začnem!, da poskusim!
look here! glej!, poslušaj, prosim
that is neither here nor there ne spada sem, ni važno
here's to you! na tvoje zdravje!
here and there tu in tam, semkaj, tjakaj; sem in tja (časovno)
here, there and everywhere povsod
here today and gone tomorrow bežno, minljivo

herein noter; herein! naprej!, vstopite!; immer herein! samo naprej!; hier herein! tu je vhod!

hērōis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. ἡρωΐς) = hērōīnē: Stat., Suet. tu … veteres heroidas aequas O.; gr. dat. pl. heroisin: O.; Heroides naslov Ovidijevim pismom herojinj po Prisc.

herum okoli, naokrog; um etwas herum okoli česa; im Kreise herum v krogu; hier herum tu nekje; zeitlich: um ... herum tam okoli ...

he͡us, interj., vzklik, s katerim se vzbuja pozornost = hej! hoj! hojla! čuješ? čuj! čujte! pazi!: heus puer! Ter., heus, Staphyla, te voco! Pl., heus tu quid agis? Ci. ep., heus tu, Rufio, cave sis mentiaris! Ci., heus, etiam mensas consumimus V., heus, inquit, iuvenes, monstrate V., heus age, responde Pers., heus, commilito, pugno bene uteris Q.; podvojen medmet: heus! heus! … aperite ostium Ter.

*hic [ik] masculin

voilà le hic, c'est là le hic tu je (v tem je) zapreka, glavna težkoča; za tem grmom tiči zajec

hiems (redkeje hiemps), hiemis, f (gr. χεῖμα zima, χειμών zimski vihar, χιών sneg, lat. hībernus [iz *heimrinos], bīmus, trīmus, quadrīmus [iz *bi-himus, tri-himus, quadri-himus])

1. deževno —, viharno vreme, nevihta, vihar, neurje, dež: Acc. fr., Val. Fl., Stat., Cl., hiemis magnitudo Ci., vis frigorum hiemumque Ci., gubernator … , qui navem ex hieme marique scopuloso servat N., dum pelago desaevit hiems V., intonata h. H. vihar z grmenjem, saevit h. O., quos hiems mersit aquis O., aspera crescit hiems … et bella gerunt venti O.; pesn. metaf. vihar = sila, (pre)moč: ignea (Vesevi) hiemps Val. Fl., flammea dīri montis (Vesuvii) hiems Stat., ferrea h. Stat. sila orožja = vojna.

2. meton. deževni čas in od tod (ker v Italiji in Grčiji pozimi najraje dežuje) zima, zimski čas (naspr. aestas): Ca., Col., Plin. idr. hieme navigare ali mare transire Ci., Arabes hieme et aestate peragrantes Ci., peragravi durissima hieme valles Agrigentinorum Ci., his locis … maturae sunt hiemes C., quamdiu hiems fuit N., hiemem et aestatem iuxta pati S., atra h. V., solvitur acris hiems H.; ἕν διὰ δυοῖν: pallor hiemsque (= pallor hiemalis) O.

3. pooseb. Hiems Zima = boginja zime: mactavit … nigram Hiemi pecudem V., stabat Autumnus et glacialis Hiemps O.

4. sinekdoha leto: sextam peregit hiemem Mart.; v pl.: seu plures hiemes seu tribuit Iuppiter ultimam H., post certas hiemes uret Achaicus ignis Iliacas domos H.

5. meton. zima = mraz, zmrzal: letalis h. O. smrtna groza, tu spectas hiemem succincti amici Mart.; pren.: h. amoris mutati O. ohladitev ljubezni.

hierher sem, semkaj; bis hierher doslej, do tu

hin tja, proč; wo ... hin kam; zu ... hin proti; hin und her semtertja; hin und zurück tja in nazaj; hin und wieder (zeitlich) sem ter tja, tu in tam; hin sein biti uničen; auf etwas hin po, zaradi, na; an/durch/nach/über etwas hin (poudarja pomen, se ne prevaja); auf etwas hin untersuchen: glede na; dort ... hin tja; da ... hin sem; X hin, X her X gor ali dol (Bruder hin, Bruder her brat gor ali dol) ; weder hin noch her wissen ne vedeti ne naprej ne nazaj

híp (-a) m istante, attimo; momento, minuto:
kratek hip breve istante
hip pozneje je odšel un momento dopo se ne andò via
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prvi hip ga ni spoznal in un primo momento non lo riconobbe
vsak hip bo tu torna a momenti
vsak hip te lahko doleti nesreča la disgrazia ti può capitare in ogni istante
zadnji hip je prišel na vlak riuscì a prendere il treno all'ultimo momento

holgar [-ue-, g/gu] počivati, praznovati, lenariti; zabavati se; odveč biti

huelga decir (que) samo po sebi je umevno (da)
aquí huelga todo comentario tu je vsak komentar odveč
holgarse zabavati se, veseliti se
holgárame de que veselilo bi me, če

honōri-ficus 3, komp. -ficentior -ius, superl. -ficentissimus 3 (honor in facere) ki prinaša čast (uglednost, veljavo), spoštovan, cenjen, časten: Mart., Amm., senectus Ci., senatus consultum Ci., C., decretum Vell., indicia de illo tam honorifica Ci., numquam ab eo mentio de me nisi honorifica facta est Ci., honorificentior res Ci. ep., quod multo apud Graecos honorificentius est quam apud Romanos N., honorificentissima verba Ci.; z dat. personae: aliam orationem non tam honorificam audientibus quam sibi deformem habuisse L.; z in z acc.: cum tu ipse mihi dixisti orationem meam non solum in te honorificam, sed etiam in tuos collegas contumeliosam fuisse Ci. ep. Adv. honōrificē, častno, s častjo: aliquem h. accipere Ci. ali excipere Suet., aliquem h. (honorificentissime Ci.) adpellare C., respondere h. Marrucinis Ci., nec liberalius nec honorificentius potuisse tractari Ci., aliquem … honorificentissime tractare Ci.

*honte [ɔ̃t] féminin sram, sramota, ponižanje

j'ai honte sram me je
avoir honte sramovati se
se couvrir de honte blamirati se
j'avoue à ma honte priznam v svojo sramoto
faire honte à quelqu'un sramoto komu delati, osramotiti koga
faire honte de quelque chose à quelqu'un komu kaj očitati
mourir, pleurer, rougir de honte umreti, jokati, zardeti od sramu, sramote
perdre, mettre bas la honte (toute honte), avoir toute honte bue izgubiti vsako sramežljivost
tu n'as pas honte! fej! sram te bodi!
courte honte blamaža
fausse, mauvaise honte napačna sramežljivost

*hospitus 3, le v obl. hospita kot fem. sg. in neutr. pl. (hospes)

I.

1. (adj.) tuj: navis O., pubes, turba Val. Fl., avis Stat., anus Gell., aequora V.

2. (subst. fem.) tujka, inozemka, gostja: propter consuetudinem huiusce hospitae Ter., hospita tu terris erras O., nec sum pro patria supplex, huc hospita veni O.; z dat.: coniunx, hospita Teucris V. tujka Tevkrom. —

II.

1. (adj.) gostoljuben, gostljiv, vabljiv: terra, litora V., tellus O., Lucan., tecta, vina Val. Fl., domus Sil., lotos Sil. mikaven s svojo milino; z dat.: unda (sc. gelu concreta) hospita plaustris V. vozni (vozove noseči) rečni led, tunc hospita Tarraco Baccho Sil.

2. (subst. fem.) gostinska prijateljica, (po)gostiteljica: ardebat amore illius hospitae Ci., Servilia, … Dionis hospita Ci., fallax h. O. (o Anteji, soprogi argoškega kralja Projta, znani po bajki o Belerofontu).

hostis (stlat. fostis) -is, m, redk. f (najbrž spada sem tudi gr. ξένος [iz ξένƑος] tuj(ec), gostinski prijatelj [gost in gostitelj])

1. tujec, inozemec: Varr., Ambr., Macr., hostis … apud maiores nostros is dicebatur, quem nunc peregrinum dicimus Ci. (prim.: hostis apud antiquos peregrinus dicebatur, et qui nunc hostis, perdullio P. F.), etiam illud animadverto, quod, qui perduellis esset, is hostis vocaretur, lenitate verbi rei tristitiam mitigatam Ci., id nomen („hostis“) durius effecit iam vetustas; a peregrino enim recessit et proprie in eo, qui arma contra ferret, remansit Ci.; od tod: status dies cum hoste ali adversus hostem aeterna auctoritas Tab. XII ap. Ci., hostesne an cives Pl., cives hostes, cives atque hostes S., cives hostesque L., senatus Catilinam et Manlium hostīs iudicat (kot taka sta izgubila državljanstvo, napovedala pa se jima je tudi vojna) S., i, soror, atque hostem (po Serv. = gosta) supplex adfare superbum V., qui civem dignosceret hoste H.

2. (vojaški, zunanji, državni, oboroženi) sovražnik: pacatus an hostis sit Ci., qui (Pompeius) saepius cum hoste conflixit, quam quisquam cum inimico (z osebnim sovražnikom) concertavit Ci., omnes nos statuit ille non inimicos, sed hostes Ci., cuius in Sicilia virtutem hostes perspexerunt Ci., ergo Hannibal hostis est Ci., maritimus ille et navalis h. Ci. ki prihaja po morju in na ladjah, aliquem hostem (alicuius) iudicare Ci., N., se hostem esse Atheniensibus N., quem (Philippum) absens hostem reddidit Romanis N., ne … hostis populo Rom. fieret S., si tuis hostis fueris S., vicimus perfidos hospites, imbelles hostes L., se … hostem fore populo Rom. L., Hannibal natus adversus Romanos hostis L., fertur densos in hostes V., hostium victor H., ferus h. O., ex urbibus hostium rapere Cu., obsidere —, obterere hostem Lucan., subiti hostium incursus T., penetrare in medios hostes Sil., hostem propulsare Stat.; v zaklinjanjih: di meliora piis erroremque hostibus illum! V., eveniat nostris hostibus ille color! O.; sg. kolekt.: qui (dii) … ab externo hoste … sua templa … defendunt Ci., obsessus multo hoste locus Sen. ph.; pren.: mox (ministrum fulminis alitem = orla) in ovilia demisit hostem vividus impetus H., pereat vitreo miles ab hoste tuus O. (o kamenčku na igralni deski). Kot fem. = sovražnica: quo die captam hostem vidit L., ille uxorem, tu hostem luges Cu.

3. metaf.
a) (očiten, srdit) sovražnik v zasebnih razmerjih, napadalec, nasprotnik, zoprnik: h. omnium ali omnium hominum Ci., bonorum Ci. ali omnium bonorum S. fr., populi Rom. Ci., patriae ali rei publicae Ci. = veleizdajalec, nomini, generi, iuri civium hostis Ci., dis hominibusque h. Ci.; pren. o živalih: noxae tibi deditus hostis (sc. caper) O., alter hic (rhinoceros) genitus hostis elephanto Plin. Kot fem. = sovražnica, nasprotnica: hostis est uxor Pl., non exspectatā vulnus ab hoste tuli O., cum certa videbitur hostis O., atra h. Prud.; pren. o abstr.: licentia studiorum perniciosissima hostis Q., si facultatem dicendi hostem veritatis invenerit Q.
b) occ. α) nasprotnik v ljubezni = tekmec: O., Pr. β) nasprotnik —, zoprnik v kaki pravdi: si status condictus cum hoste intercedit dies Pl.