Franja

hesternus 3 (gl. herī) včerajšnji: reliquiae Pl., ius Ter., dies Ci., Cat., contio, disputatio, potio Ci., convivium L., ignes O., ignis in hesterno stipite parvus erat O. v včeraj žganem lesu, hesterna iacet coma O. z včerajšnjo pričesko, panis Cels. en dan star, corolla, crines Pr., Quirites Pers. jari kviriti (= šele pred kratkim osvobojeni sužnji), cena Plin. iun., merum Iust. včeraj pito; adv. hesternō včeraj: Sis. ap. Char., Ci., Aus., Cass.; pl. subst. hesterna -ōrum, n včerajšnji dogodki: hesternorum immemores Q.

hier [ijɛr] včeraj; masculin včerajšnji dan

hier (au) soir sinoči
d'hier včerajšnji, nedaven
avant-hier predvčerajšnjim
homme masculin d'hier povzpetnik, parveni
né d'hier brez izkušenj, neizkušen
ne pas être né d'hier imeti izkušnje
je suis resté tout hier chez moi ves včerajšnji dan sem ostal doma
ne pas dater d'hier ne biti nov, biti zelo star
ne dater que d'hier biti (še) nov

hircus (hirquus, stlat. ircus, sab. fircus) -ī, m (iz hir-quos, her-quos, hircus torej = sršav; prim. lat. ēricius [gl. to besedo], hirtus, hirsūtus, hispidus, osk.-sab. hirpus volk)

1. star, dorasel kozel, mrkač, prč: Varr., Pall., transversa tuentes hirci V. krivogledi, škilasti, hircum olere H., Sen. ph. po kozlu smrdeti, smrdeti kot kozel, carmine qui tragico (= gr. τραγῳδία) vilem certavit ob hircum (gr. τράγον) H., (veteres) cum oedos ircosque dicebant Q.; preg. kot ἀδύνατον: atque idem iungat volpes et mulgeat hircos V.

2. meton. kozlovski smrad, smrad po kozlu: gravis hirsutis cubet hircus in alis H.

3. metaf. kot psovka
a) umazancu = smrdljivec, smrduh: Cat., germana inluvies, … hircus Pl.
b) pohotnežu = mrkač: Cat., illum (h)ircum castrari volo Pl., hircus vetulus Suet. (o Tiberiju).

hitch² [hič]

1. prehodni glagol
sunkoma potegniti, povleči; pritrditi, privezati

2. neprehodni glagol
premakniti se, nazaj se pomikati; šepati; spodrsniti, zaplesti se, zatakniti se
ameriško, pogovorno ujemati se

ameriško, sleng to get hitched poročiti se
to hitch a waggon to a star imeti visokoleteče načrte

hlačke samostalnik
1. (žensko spodnje perilo) ▸ bugyiOb nakupu izbranega kompleta spodnjega perila vam hlačke podarijo. ▸ A kiválasztott alsóneműkészlet megvásárlásakor a bugyit ajándékba adják.
Povezane iztočnice: spodnje hlačke, vroče hlačke

2. (kratke hlače) ▸ nadrág, alsó, shortZa moške velja omeniti, da se na zmenek ne hodi v kratkih športnih hlačkah in majici brez rokavov. ▸ Férfiak esetében érdemes megjegyezni, hogy nem illik sportshortban és ujjatlan pólóban randevúzni.Sprehaja se po plaži in v tesno oprijetih hlačkah kaže svoje natrenirano telo. ▸ A strandon sétál és feszes fürdőnadrágjában mutogatja kidolgozott testét.
3. (otroško spodnje perilo) ▸ kisnadrág
Ko boste slekli hlačke in plenice, mu s staro plenico obrišite ritko. ▸ Amikor leveszi a kisnadrágját és a pelenkáját, akkor törölje meg a fenekét egy régi pelenkával.
Starši morajo poskrbeti, da otrok, star tri leta, ponoči ne lula več v hlačke. ▸ A szülőknek gondoskodniuk kell róla, hogy a hároméves gyerek már ne pisiljen éjszaka a kisnadrágjába.

hoary [hɔ́:ri] pridevnik (hoarily prislov)
osivel, siv, častitljiv
botanika, zoologija pokrit z belimi dlakami

hoary sinner star grešnik

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.

hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare

if¹ [if] veznik
ako, če; čeprav, dasi, četudi; če, ali (v odvisnem vprašanju); v vzklikih:

if that is not a shame! če to ni sramota!
as if kakor da
even if čeravno, čeprav
if any če sploh kateri
if so če je tako, v tem primeru
if not drugače, v nasprotnem primeru
he is 50 if he is a day (ali an hour) star je najmanj 50 let
it is interesting, if a little long je zanimivo, čeprav malo dolgo
if he be ever so rich naj bo še tako bogat

impūnis (inpūnis) -e (in [priv.], poena) brez kazni, nekaznovan; kot adj. le poznolat. iam impunem me credebam fore Ap.; v klas. dobi samo adv. acc. n. impūne (star. impoene: Cat. fr.)

1. brez kazni, nekaznovano: Enn., XII tabulae nocturnum furem interfici impune voluerunt Ci., lex iubet impune occidi eum, qui tribunum pl. pulsaverit Ci., impune (quaelibet) facere Ci., S. brez kazni delati, iniuriam impune accipere S. ne da bi jo (kaznoval) maščeval = impune laedi Ph., hoc pateris impune discedere? Ci. ali puščaš, da ostane brez kazni, hoc (mihi) est impune Pl., Ci. ep., L. mi ostane … ; nam. tega tudi: aliquid impune habere Ter. ali ferre Ci. ali relinqui Sil. brez kazni ostati, prim. haud ali non impune feres O. ne uide ti, kazen (za to) ti ne uide, to boš še čutil, neque tantum maleficium impune habendum T. naj ne ostane … ; v enakem pomenu: alicui non impune cedere Sen. rh., non i. abire C., Lact.; komp.: libertate usus est, quo impunius dicax esset Ci.; superl.: impunissime tibi vendere hasce aedes licet Pl.,

2. metaf. brez škode, brez nevarnosti, varno: Plin., mercator revisens aequor impune H., saepe alterius ramos i. videmus vertere in alterius V., i. in otio esse possumus Ci., per silvas i. erravere V., risum tollant i. H. brez strahu.

īn-fīgō -ere -fīxī -fīxum

1. poriniti, suniti v kaj, zavrtati, zabosti (zabadati), zabi(ja)ti, zasaditi (zasajati): signifer (signum) infixerat Ci. je bil v zemljo zasadil, taleae ferreis hamis infixis C. na katerih so bili pritrjeni, telum infixum educere O.; s krajevnim določilom na vprašanje kam?: gladium hosti in pectus infixit Ci.; nam. tega pesn. dat.: portae infigitur (obtiči) hasta V., ferrum pectori alicuius inf. T., hasta stomacho infixa V., hominem scopulo infigere V. treščiti ob ..., infixa corpori extrahere Plin. kar tiči v telesu, spicula metae Sil., infixum moenibus hostem Sil. naskakujočega zidovje; na vprašanje kje?: sidera certis infixa sedibus (abl.) Ci., sagitta infigitur arbore V. trdno obtiči v jamboru, naris medio est infixa palato O., pila in tergis fixa L.; redko s prolept. obj.: infixum stridet sub pectore volnus V. zadana; occ.: natis (dat.) oscula infigere Sil. otroke poljubljati.

2. metaf. (nav. pt. pf.) vtisniti, utrditi, zabičati, obrniti na kaj: haec cura erit infixa animo meo Ci., infixus haeret animo dolor Ci., dolor pectori infidus Q., res memoriae infixa L., hoc ipsā naturā positum atque infixum est Ci., animus infixus in re Ci., vedno naperjen na kaj, in hominum sensibus positum atque infixum Ci., aliquid auditori infigere Q., quae sunt inculcanda, infigenda, repetenda Plin. iun.; z ACI.: vilis quidam plebeius infixerat Amm.; infixum est z inf. trdno je sklenjeno, trden sklep je: Sil.; subst.: Vologesi vetus et penitus infixum erat ... vitandi T. Vologezov star in trden sklep je bil izogibati se ...

in-gēns -entis (in [priv.], gēns)

1. silno velik, silen, ogromen, velikanski: cum aper ingens ad eum adlatus esset Ci., i. pinus H., campus Ci., arbor, caelum Val. Fl., aequor H., ingentes aquae L. zelo velika voda, povodenj, ingentissima moles Aug.; subst. n. pl.: ingentia lucrari, largiri Amm.

2. metaf. silen = prav velik, izreden, nenavaden, mogočen, neukročen: ingentes divitiae Ci., i. pecunia, opus Ci., perditorum numerus Ci., merces Suet., populus S., V. zelo številen, množičen, post ingentia facta H., clamor, gloria L., ira O., T., Iuv., Q., Sil., Val. Fl., flagitium, gratia Ter., exitus, genus, fragor, dolor V., amor Val. Fl., animus Iust., H., animus belli (v vojni) ingens, domi modicus S., consensus, meritum Suet., facinus Ter., bellum, ausum, murmur O., hostis Sil., (Hannibal), Iuppiter, Triton Val. Fl., reges Val. Fl., vir ingentis spiritūs L., ingens semivir Iuv. (iron.), cui genus a proavis ingens (besedna igra!) V. zelo star; pesn. in poznolat. z abl.: Aus., vir famā ingens, ingentior armis V. silne slave, zelo slaven, toda (še) silnejši v boju, ingens viribus L., opibus, corpore, gloriā T.; z gen.: femina ingens animi T., vir ingens rerum T. ki je izvršil velika dejanja; z inf.: i. mala ferre Sil.

invierno moški spol zima, zimski čas; ameriška španščina deževna doba, deževna zima

ropa de invierno zimsko perilo
trigo de invierno ozimna pšenica
contar 50 inviernos biti 50 let star

iugālis (star. iogālis) -e (iugum)

1. jarma vajen, jarmu privajen, vprežen, vozen: equi iumentaque Cu. vprežna živina, equi et currus iugalis Macr.; subst. iugālis -is, m, f vprega, plug: O., Vulg., Aeneae currus geminique iugales V., Hyrcanae iugales Stat. (o Bakhovih tigrih).

2. metaf. ženitovanjski, svatovski, zakonski: ne cui me vinclo vellem sociare iugali V., sacra O. svatba, dona O. ženitovanjska darila, Cisseīs ignīs enixa iugales V. „zakonski (o)žarek“ (= iskra) = Paris, čigar zakon je bil Troji v pogubo, taedae iugales Cat., lectus V., anni Mart., amor Sen. tr., foedus Val. Fl.; subst. iugālis -is, m zakonski mož, soprog: Cass.; f zakonska žena, soproga: Ambr., Cass.

3. occ.
a) tela iogalis una Cat. pokonci stoječe statve.
b) os iugale Cels. kost pri sencih, (kost) ličnica, podočnica.

izkušen pridevnik
1. (v poklicu, dejavnosti ali na področju) ▸ tapasztalt, gyakorlott, jártas Izkušeni zdravniki vedo, da nekatera znamenja na jeziku napovedujejo še neodkrite nevarnosti za srce in ožilje. ▸ A tapasztalt orvosok tudják, hogy a nyelven található bizonyos jelek még nem diagnosztizált szív- és érrendszeri kockázatokat jeleznek.Imamo nekaj mladih in nadarjenih košarkarjev, ki se morajo še kaliti, zaradi česar smo naše vrste želeli okrepiti z dvema ali tremi izkušenimi igralci. ▸ Van néhány fiatal és tehetséges játékosunk, akiknek még fejlődniük kell, ezért szerettük volna két-három tapasztalt játékossal megerősíteni a sorainkat.Tura je zelo zahtevna in primerna za izkušene planince brez vrtoglavice. ▸ A túra nagyon nehéz és megfelelő tapasztalatokkal rendelkező hegymászókat igényel, akik nem szédülnek. Izkušeni jadralci lahko plovilo najamejo brez posadke. ▸ A tapasztalt vitorlázók legénység nélkül is bérelhetik a hajót.Imajo zelo izkušeno ekipo, saj so vsi ključni igralci starejši od 25 let. ▸ Nagyon tapasztalt csapatuk van, minden kulcsjátékosuk 25 évnél idősebb.

2. (ki je veliko doživel in se naučil) ▸ tapasztaltDuhovnik, star izkušen mož, se je le dobrohotno smehljal njenemu navdušenju. ▸ A pap, egy tapasztalt férfi, jóindulatúan mosolygott a lelkesedésén.
Nikoli ne reci nikoli, pravijo izkušeni možje. ▸ Soha ne mondd, hogy soha, mondják a tapasztalt emberek. Izkušeni ljudje pravijo, samo da bosta vladala mir in zdrava pamet in da bo zdravje, vse drugo bo prišlo samo po sebi. ▸ A tapasztalt emberek azt mondják, hogy legyen csak béke, uralkodjon a józan ész és meglegyen az egészség, minden más magától jön.Vprašajte za nasvet bolj izkušenega človeka. ▸ Kérjen tanácsot egy tapasztaltabb személytől.

3. (o ljubezenskem odnosu ali spolnosti) ▸ tapasztalt
Bil je izkušen moški, deset let starejši od nje in znal jo je ljubiti kot nihče drug. ▸ Tapasztalt férfi volt, a nőnél tíz évvel idősebb, és úgy tudta szeretni, mint senki más.
Izkušeni ženskarji trdijo, da so vse ženske enake, vendar jim tega nihče ne verjame, vsi hočejo preveriti. ▸ A sokat tapasztalt nőcsábászok azt állítják, hogy minden nő egyforma, de senki sem hisz nekik, mindenki ellenőrizni akarja.
Bil je zelo izkušen moški, a še nikoli v življenju ni spoznal tako strastne in nenasitne ženske. ▸ Sokat tapasztalt férfi volt, de ilyen szenvedélyes és kielégíthetetlen nővel még életében nem találkozott.
Obdržati moža v svoji postelji ni enostavno, zato je vsaka beseda izkušenih žena še kako dobrodošla. ▸ Nem egyszerű megtartani a férjet az ágyunkban, ezért a tapasztalt nők minden szava sokat ér.

jeton [žətɔ̃] masculin žeton, igralna plačilna znamka (iz kovine, slonove kosti, itd.); populaire udarec

faux jeton (figuré) hinavec, ki mu ni zaupati
vieux jeton omejen, bedast star človek
(populaire) avoir les jetons bati se
jeton de présence denarni znesek za člane upravnih odborov, akademij, itd., ki se udeleže seje: pluriel sejnina, dnevnica

jêzik anat lengua f ; (govor) lengua f , idioma m , lenguaje m ; habla f ; (pri čevlju) lengüeta f ; (na tehtnici) lengüeta f

goveji jezik lengua de vaca
obložèn jezik lengua saburrosa (ali sucia, cargada, blanca)
zemeljski jezik lengua de tierra
uradni (državni) jezik idioma m oficial (nacional)
pouk jezikov enseñanza f de idiomas
učitelj jezikov profesor m de idiomas
šola za jezike escuela f (ali academia f) de idiomas
materni jezik lengua materna (ali nativa)
bratsk jezik lengua hermana
ljudski jezik lengua popular
knjižni (pisani) jezik lengua literaria (escrita)
lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
pomožni univerzalni jezik idioma m auxiliar universal
star (moderen, živ, mrtev, tuj) jezik lengua antigua (moderna, viva, muerta, extranjera)
obvladati (znati) (kak) jezik poseer (dominar) un idioma
imeti dobro namazan jezik tener mucha labia
dolg jezik imeti (fig) ser una mala lengua
imeti oster (zloben) jezik ser mordaz (ali maldiciente)
imeti strupen jezik tener una lengua viperina (ali de escorpion ali de hacha)
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
brzdati jezik tener la lengua; fam mirarse para hablar
pokazati komu jezik sacar la lengua a alg
priti ljudem v jezike andar (ali ir) en lenguas
razvezati komu jezik desatar la lengua a alg
jezik se mu je razvezal se le va la lengua
ne imeti dlake na jeziku no tener pelos en la lengua
tleskniti z jezikom chascar la lengua
ugrizniti se v jezik (tudi fig) morderse la lengua
vzeli ste mi besedo z jezika me ha quitado de la lengua la palabra

káj¹ (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
kaj se je zgodilo? cos'è successo?
kaj bo dobrega? che c'è di bello?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj (pa) je? che c'è?
(izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
(kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo

káj² adv.

1. (vprašanje po vzroku) perché:
kaj me tako začudeno gledaš perché mi guardi così meravigliato, cos'hai da guardarmi così meravigliato

2. (vprašuje po namenu) per che cosa, a che cosa:
kaj ti bo knjiga, če ne bereš a che ti serve il libro se non lo leggi

3. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) perché:
kaj siliš v nesrečo perché ti cacci nei guai
(s 'še', 'šele' izraža močno zanikanje) nient'affatto, macché:
misliš, da ga je bilo sram? kaj še pensi che si vergognasse? macché

4. (sprašuje po razlogu, zaradi katerega nastopi dejanje) come (mai):
kaj da gostov še ni come mai gli ospiti non sono ancora arrivati

5. pog. (koliko) cosa; quanto:
kaj stane avto quanto costa l'auto

6. (v medmetni rabi izraža:)
a) (začudenje, nejevoljo) ma come:
kaj, ti si še zmeraj tu? ma come, sei ancora qui?
b) (grožnjo) insomma:
kaj še ne bo miru?! insomma, volete star zitti!
c) (ravnodušnost) tanto:
pa kaj, saj nič ne pomaga tanto non serve niente

kákor like, as; (za primernikom) than

kákor da as if, as though
tako... kákor as... as
ne tako... kákor not so... as
ni tako star kákor jaz he is not so old as I
kákor hitro as soon as
kákor običajno as usual
kákor po maslu (figurativno) without a hitch, like clockwork, swimmingly
človek kákor on... a man like him
moj brat, kákor jaz sam... my brother like myself...
kákor ti drago as you like
stori, kákor ti drago! do as you please!
kákor se vzame! that (ali it) depends!
kákor lahkó vidite as you can see
govorim ti kákor prijatelj I speak to you as a friend
tekel je kákor veter he was running like the wind
umrl je, kákor je živel he died as he had lived
ni bogat, kákor ljudje mislijo he is not as rich as people think
vstal je, kákor da bi hotel oditi he got up as if (he wanted) to go
kákor ga imam (zelo) rada, ljubiti ga ne bi mogla nikoli much as I like him, I could never be in love with him
kákor oče, tako sin like father, like son
kákor si boš postiljal tako boš spal you have made your own bed, so lie in it
kákor boste sejali, tako boste želi as you sow, so will you reap ➞ kòt!