Franja

avverare

A) v. tr. (pres. avvero) uresničiti, uresničevati

B) ➞ avverarsi v. rifl. (pres. si avvera) uresničiti, uresničevati se:
le previsioni s'avverarono predvidevanja so se uresničila

avvisaglia f

1. prvi znak, simptom:
le prime avvisaglie del male si manifestarono all'improvviso prvi znaki bolezni so se pojavili nenadoma

2. voj. kratek spopad

B, b, druga črka lat. abecede = gr. Β, β (βῆτα) in sl. B, b; na začetku besed se je ohranila, med vokali pa se je polagoma spremenila v ustniški sapnik in se v 3. st. po Kr. popolnoma strnila z v (kakor so tudi Grki nadomeščali lat. v s svojim β, npr.: Λείβιος Livius, Βεργίλιος Vergilius. Od tod soobl. Danubius — Danuvius, Suebi — Suevi idr. Kot kratica na napisih = Bonus, Bona, Bonum ali Bene, npr. B.D. = Bona Dea, pa tudi = bonum datum, B.L. = bona lex, B.O. = bono omine, bona omina, B. P. = bono publico, bona possessio, B. M. ali B. D. S. M. = bene (de se) merenti, B. V. V. = bene vale, vale!

babica samostalnik
1. (mati očeta ali matere) ▸ nagymama, mama
2. (pomočnica pri porodu) ▸ szülésznő, bábaasszony, bába
3. izraža naklonjenost (starejša ženska) ▸ néni, mami
Na tribuni so sedeli plešasti gospodje in dobro ohranjene šarmantne gospe, da ne rečem babice. ▸ kontrastivno zanimivo A lelátón kopasz urak és jó karban lévő, elbűvölő hölgyek, hadd ne mondjam, mamik ültek.

4. (začetnica česa) ▸ nagyi Babica rokenrola Tina Turner bo šla znova na turnejo. ▸ Tina Turner, a rock'n'roll-nagyi ismét turnézni indul.
Marina Abramović je v Beogradu rojena umetnica, ki velja za babico performansa. ▸ Marina Abramović belgrádi születésű művész, aki az előadóművészet nagyijának számít.

5. zoologija Barbatula barbatula (riba) ▸ kövi csík
Babica je talna riba, ki preždi podnevi skrita med kamenjem, kjer je zaradi svoje pisane telesne risbe izredno dobro prikrita. ▸ A kövi csík a kavicsos vízfenéken rejtőzködő halfaj, mely napközben a színezete miatt alig észrevehető.

baccar -aris, n (gr. βάκκαρις) bakar, rastl. z dišečo koreniko, iz katere so izdelovali neko olje, menda špajka: V., Plin., Cu., Sen. tr.; kot pomagalo zoper uroke: baccare frontem cingite, ne vati noceat mala lingua V. — Soobl. baccaris -is, f: Plin.

Bacchānal, star. Bācānal, -ālis, n (Bacchus), nav. v pl. Bacchānālia -ium, n

1. Bakhovo slavje, Bakhov praznik, bakhovo, praznik, ki so ga ženske vsako tretje leto obhajale s skrajno razposajenostjo in razuzdanostjo; senat ga je l. 186 prepovedal: Pl., Ci., S. fr. (z gen. pl. -iorum), reliquias Bacchanalium exsecutus est L.; pren.: pervigilia ac Bacchanalia T. bahkantsko ponočevanje, popivanje skozi noč; pesn.: Bacchanalia vivere Iuv. razuzdano živeti.

2. met. Bakhu posvečen kraj, kraj, kjer se obhaja Bakhov praznik: Pl., omnia Bacchanalia diruere L.

bacchor -ārī -ātus sum (Bacchus)

I. intr.

1. bakhovo obhajati, Bakhov praznik slaviti: Baccha bacchans Pl., bacchari cum aliquo Plin.; od tod bacchantēs -ium (pesn. -um), f = Bacchae, bakhantke: bacchantium fremitus, bacchantium lusus Cu., similes bacchantibus Cu., Cithaeron … bacchantum voce sonabat O., bacchantum ritu O.

2. pren.
a) (o ljudeh nasploh) α) bakhantsko razgrajati, divjati, vreščati, besneti: Vulg., tum baccharis, tum furis Ci., quanta in voluptate bacchabere? Ci. se boš po bakhantsko naslajal, bacchari in vestra caede Ci., non ego sanius bacchabor Edonis H., bacchans et grassans Suet. besneči grozovitež. β) divje poditi se, dreviti se, bloditi, klatiti se: Lucr., Lamp., Cl., medias Italum per urbes V., saevit inops animi (regina) totamque incensa per urbem bacchatur V.
b) (o živahnem govorniku ali njegovem govoru) bakhantsko vnemati se: quod eos, quorum altior oratio … esset …, furere atque bacchari arbitraretur Ci., dicendi genus, quod … inanibus locis bacchatur Q.; (o pesniku) z bakhantskim zanosom naslajati se: ad aras Stat.; (o zamaknjeni vedeževalki) besneti: immanis in antro bacchatur vates V.
c) (o rečeh) α) divjati, besneti, vihrati: Val. Fl., Boreas bacchatur ab arcto O., bacchante vento H., fama bacchatur per urbem V. se bliskoma širi. β) (šalj.) prekipevati: ubi bacchabatur aula, cassabant cadi Pl.

— II. trans.

1. Bakha klicati, bakhovski klic (euhoe) zaganjati: euhoe bacchantes Cat.

2. pt. pf. bacchātus 3 (s pass. pomenom) od bakhantk zdivjan, od bakhantovanja odmevajoč, bučeč: Val. Fl., Stat., Cl., bacchata iugis Naxos V., virginibus (grški dat.) bacchata Lacaenis Taygeta V. koder so se drevile besneče lakonske device.

3. v bakhantskem zanosu pesniti: carmen Iuv.

Bacchus ī, m (Βάκχος)

1. Bakh, Jupitrov in Semelin sin, bog vina; Rimljani so ga poistovetili z italskem bogom, imenovanim Liber pater: Ci., V., H., O. idr. Kot bog vina ima še vzdevke: Bromius, Eleleus, Evan, Lenaeus, Liber, Lyaeus, Nyctelius: O. Pogosto Bacchus = Dionysos. V star. dobi so ga upodabljali z dolgo brado in ohlapnim oblačilom, poznejši umetniki pa so ga videli kot bujnega mladeniča, ovenčanega z bršljanom ali trtnim listjem; kot bog misterijev ima včasih na glavi en ali dva roga: corniger, cornu insignis O. Potem so ga upodabljali vse bolj mehkužnega in medlega. Spričo njegovega čudovitega rojstva so mu vzdevali pridevke kakor: ignigena O. (ker ga je še nedonošenega rodila Semela, umirajoča v ognju), bis genitus, bimater, satus iterum O. (ker ga je dal Jupiter še nedonošenega všiti v svoj kolk, kjer ga je tudi donosil). Kot navdušujoči bog pesnikov: Bacchus carmina docens H., kot vinski bog: racemifer, corymbifer O.

2. met.
a) bakhovski klic = io Bacche: Baccho audito V.
b) vinska trta: Bacchus amat colles, aquilonem et frigora taxi V., iuvat Ismara Baccho conserere V.
c) vino: lacte favos et miti dilue Baccho V., mella Bacchi domitura saporem V. vino, sladko ko med.

Bacis (tudi Bacchis in Pacis), acc. -cim Bakis, Bakhis, Pakis, bik z ovnasto volno menjajoče se barve, ki so ga častili v gornjeegipt. Hermontiju: Macr.

badàvā prisl. (t. bâd-i hava, perz. , ar.)
1. zaman, zastonj: badava ga je čekala; badava sav trud
2. zastonj, brezplačno: roba je badava
3. brez razloga, brez vzroka: bojim se da me dlanovi svrbe badava
4. poudarna beseda: badava, ta žena ne beše kao druge što su res je, ta žena ni bila takšna, kakor so druge

badminton samostalnik
(šport) ▸ tollaslabdaEkipni evropski prvaki v badmintonu so spet Danci. ▸ Tollaslabdában újra a dán csapat nyerte el az Európa-bajnoki címet.
Koliko časa že treniraš badminton? ▸ Mióta tollaslabdázol?

Bagōās -ae, m: Cu., Q., in Bagōus -ī, m: O. (perz.; gr. βαγώας in βαγῶος skopljenec, čuvaj žensk) Bagoa, Bagoj, ime skopljencev, ki so varovali ženskam namenjene prostore pri Perzijcih: Plin. (z gr. gen. Bagóu = Βαγώου); poseb. ime skopljenca, ki je umoril Artakserksa III. in njegovega sina Arza (Arses): Q.; tudi ime dveh skopljencev na dvoru kraljev Dareja in Aleksandra Vel.: Cu. — Kot apel. čuvaj žensk: quem penes est dominam servandi cura, Bagoë O.

bah inter. hm (za izražanje pomisleka, dvoma ipd.):
bah! non so proprio cosa pensare hm, ne vem, kaj naj si mislim

baia¹ f

1. šala, norčija:
dare la baia a qcn. norčevati se iz koga

2. pren. malenkost, otročarija; čenča, marnja:
son tutte baie to so same čenče

baiser¹ [bɛze] verbe transitif poljubiti (quelqu'un à, sur koga na); populaire imeti spolne odnose (quelqu'un s kom); (populaire)

se faire baiser biti zasačen
il a copié son devoir et il s'est fait baiser prepisal je nalogo in so ga zasačili
(argot, scolaire)

on n'y baise rien ničesar ne razumemo

bájka conte moški spol , mythe moški spol , légende ženski spol , fable ženski spol , histoire ženski spol

to so (prazne) bajke ce sont des histoires (sans fondement, à dormir debout)

bájka (-e) f

1. lit. mito

2. favola

3. pl. bajke (izmišljotine, neresnična pripoved) frottola:
to so prazne bajke sono tutte frottole

baker samostalnik
(kovina) ▸ rézZa zdravo okostje so potrebni tudi magnezij, cink in baker. ▸ Az egészséges csontozathoz magnéziumra, cinkre és rézre is szükség van.
Napad bi preprečili s predhodnim škropljenjem s fungicidi na osnovi bakra. ▸ A fertőzést réztartalmú gombaölőszerekkel történő előzetes permetezéssel akadályoznák meg.
Sopomenke: Cu
Povezane iztočnice: tolčeni baker

bakterijski pridevnik
(o bakterijah) ▸ bakteriális, baktériumKrup bakterijskega izvora razdelimo v davico grla, bakterijski traheitis, laringotraheobronhitis in laringotraheobronhopneumonitis. ▸ A bakteriális eredetű kruppot diftériára, bakteriális tracheitisre, laryngotracheobronchitisre és laryngotracheobronchopneumonitisre osztjuk.
Cepljenje varuje pred določenimi pljučnicami bakterijskega in virusnega izvora, tako pri otrocih kot pri odraslih. ▸ A védőoltás véd bizonyos bakteriális és vírusos eredetű tüdőgyulladások ellen gyermekeknél és felnőtteknél egyaránt.
Krup je običajno virusna bolezen, zato se antibiotikov ne uporablja, razen v primeru suma na sekundarno bakterijsko okužbo. ▸ A krupp általában vírusos betegség, ezért antibiotikumokat csak akkor alkalmaznak, ha másodlagos bakteriális fertőzés gyanúja merül fel.
Nadaljnje preiskave, kot so preiskava krvi, rentgensko slikanje in bakterijske kulture, navadno niso potrebne. ▸ További vizsgálatokra, például vérvizsgálatra, röntgenvizsgálatra és baktériumtenyésztésre általában nincs szükség.
Pljučnice bakterijskega in virusnega izvora običajno kažejo podobne simptome. ▸ A bakteriális és vírusos eredetű tüdőgyulladás általában hasonló tünetekkel jár.
Z zdravljenjem se bo večina vrst bakterijske pljučnice stabilizirala v 3–6 dneh. ▸ Kezeléssel a bakteriális tüdőgyulladás legtöbb típusa 3-6 napon belül stabilizálódik.
Povezane iztočnice: bakterijska pljučnica, bakterijski meningitis

balafrer [-fre] verbe transitif urezati, usekati (obraz, telo)

il a eu la joue balafrée d'un coup de couteau z nožem so ga urezali v lice