Franja

digne [dinj] adjectif vreden; primeren; dostojanstven, vzvišen, častivreden

digne d'admiration vreden občudovanja
digne de foi verjeten, verodostojen
digne d'être imité vreden posnemanja
film masculin digne d'éloges pohvale vreden film
c'est le digne fils de son père to je vredni sin svojega očeta, je tak kot oče (često péjoratif)
servir un vin digne d'un tel repas servirati takemu obedu ustrezno, primerno vino

dīgnō -āre -āvī -ātum (dīgnus) za vrednega (vredno) spozna(va)ti, imeti, šteti: quis deos … dignet Pac. ap. Non.; z abl.: hunc tanto munere digno Calvus ap. Serv., aeterno cunctas aevo qui nomine dignant Ci. (Arat.); z inf.: Pac. et Acc. ap. Non.; v pass.: egone … Pelopis digner domo Acc. ap. Non., quae (res) consimili laude dignentur Ci., qui … tali honore dignati sunt Ci., coniugio, Anchisa, Veneris dignate superbo V.; z inf.: Aug., nonne decebit hunc hominem numero divom dignarier (= dignari) esse? Lucr., divis regique deorum iurari dignata palus Sil. — Nav. dep. dīgnor -ārī -ātus sum

1. za vrednega (vredno) spozna(va)ti, imeti, šteti; z abl.: Val. Fl., Suet., haud equidem tali me dignor honore V., quos quoniam caeli nondum dignamur honore O., quos non sermone, non visu dignatus erat T.; z dvojnim acc.: o felix, si quem dignabitur … ista virum O., qui regem nostrum dignatus est filium Cu. ki je našega kralja spoznal za vrednega tega, da mu je sin; s samim acc.: nullo Macedonum dignante Parthorum imperium Stat.

2. z inf. za vredno (dobro) spozna(va)ti, da se kaj stori, odločiti se, hoteti (hoče se, zahotelo se je komu), blagovoliti, rad storiti: Col., Suet., quam tibi iam nemo … suspicere in caeli dignatur lucida templa! Lucr., prima … dignata est ludere versu … Thalia V., cui se dignetur iungere Dido V., idem fugientem haud est dignatus Oroden sternere V. ni se mu zdelo dostojno (častno), Romae … dignatur suboles inter amabilīs vatum ponere me choros H., verba lyrae motura sonum conectere digner? H., non ego … grammaticas ambire tribus et pulpita dignor H.; dignari (sc. visere) domos Stat. — Od tod adj. pt. pr. dīgnāns -antis uslužen, častitljiv; v superl.: Eccl.; adv. dīgnanter uslužno, vljudno, milostno: Vop., Symm., Ambr.

díh aliento m ; respiro m ; respiración f

do zadnjega diha hasta el último aliento
dih mu je zastal se quedó sin respiración, se le cortó la respiración
pridrž(ev)ati dih contener la respiración

díka (-e) f star.

1. (okras) ornamento:
biti komu v diko fare onore a qcn., essere, andare fiero di
sin mu je v diko del figlio va fiero

2. (slava, odličnost) gloria, eccellenza

dilación ženski spol odlog, odlašanje

sin dilación nemudoma
sin más dilaciónes brez nadaljnjega odlašanja

dìm humo m

brez dima sin humo
oblaki (steber) dima nubes f pl (columna f) de humo
kjer je dim, je tudi ogenj no hay humo sin fuego

din moški spol denar

el don sin el din naslov brez denarja

Diomēdēs -is, m (Διομήδης) Diomed,

1. iz Kalidona v Ajtoliji, Tidejev in Deipilin (Deïpilē) sin, Adrastov naslednik v Argih, eden najslavnejših grških junakov pred Trojo. Ko se je vračal iz razrušene Troje, mu je žena Ajgiala (Aegialēa) preprečila izkrcanje, zato se je preselil v Apulijo in, prijazno sprejet od kralja Davna, tam ustanovil več mest (poseb. Arpe [Arpi = Argyripa]). Njegovi tovariši so bili spremenjeni v čaplje, ker so ga po smrti preveč objokovali: H., O., Iust., Aug., Diomedis urbs (= Arpi) V., Diomedis campus (ravnica pri Kanah v Apuliji ob reki Avfidu) L. Adj. Diomēdēus (pri Mel., Plin. Diomēdīus) 3 (Διομήδειος) Diomedov: Iuv., enses O., furtum Stat. rop trojanskega paladija, arces Stat. mesta, ki jih je ustanovil Diomed, insula ali insulae Mel., Plin. ob apulski obali, agri Mart. v Ajtoliji, aves Serv. = v čaplje spremenjeni Diomedovi tovariši.

2. kralj traških Bistoncev, ki je svoje konje redil s človeškim mesom in ga je Herkul ubil: Serv., Diomedis equi Lucr. Od tod adj. Diomēdēus 3 (Διομήδειος) Diomedov: equi Aus., Cl.

Diōn, lat. Diō, -ōnis, m (Δίων) Dion,

1. D. Syracosius Dion Sirakuški, Hiparinov sin, roj. l. 409, svak sirakuškega tirana Dionizija I. Ko je Sirakužane rešil pred Dionizijevo tiranijo, so ga l. 353 v zaroti ubili: Ci., N.

2. neki akademski filozof: Ci.

3. neki stoik: Ci.

4. D. Colophonius Dion iz Kolofona, pisec del o poljedelstvu: Varr., Col.

5. D. Halaesīnus Dion Haležan: Ci.

6. D. Neapolītēs Dion iz Neaplja, sloviti matematik: Aug.

Dionȳsius² -iī, m (Διονύσιος) Dionizij, grško moško ime. Poseb.

1. D. superior Ci. ali prior N. Dionizij starejši iz Sirakuz, roj. l. 431; po zmagovitih bojih s Kartažani je postal l. 406 tiran v Sirakuzah; umrl l. 367: L., Val. Max., Iust., Gell.

2. Dionizij mlajši, sin in naslednik 1.; na njegovem dvoru je bival Platon. L. 357 ga je izpodrinil Dion, l. 343 še Timoleont, potem je živel kot izgnanec in reven šolnik v Korintu: N., Val. Max., Iust.

3. D. Hērācleōtēs Dionizij iz Herakleje, Zenonov učenec, najprej stoik, potem epikurejec (v Ciceronovem času): Ci.

4. tebanski glasbenik citrar: N.

5. Cassius D. Kasij Dionizij iz Utike; ok. l. 60—50 je prevajal spis o poljedelstvu Magona iz Kartagine: Varr., Col.

6. D. Magnēs Dionizij iz Magnezije, azianski govornik v Ciceronovem času: Ci.

7. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

8. izobražen Ciceronov suženj: Ci. ep.

9. ime sužnja: H.

10. grški zdravnik: Plin.

Dios, dios moški spol bog, stvarnik, božanstvo, božja podoba

(dios) malik
Dios delante, Dios mediante z božjo pomočjo
hablar con Dios moliti
a la buena de Dios odkritosrčno; na slepo
como dios popoln, dovršen
la injusticia clama a dios krivica vpije do neba
dar por dios vbogajme dati
dios dirá to je v božjih rokah
sin encomendarse a dios ni al diablo brez premisleka, smelo; meni nič tebi nič
llueve de dios močno dežuje
pedir (ir) por dios beračiti
lo sabe todo dios vsak to ve
dios le tiene de su mano bog mu pomagaj
¡dios nos libre! bog nam pomagaj! bog varuj!
¡a dios! zbogom!
¡a dios, y veámonos! skoraj na svidenje!
¡ay dios! moj bog!
¡quiera dios! bog daj!
¡vaya con dios! zbogom! bog daj! nehajte s tem! še v sanjah ne!

disfraz (množina: -ces) moški spol našemljenje, preobleka, maska, pretvara; kamuflaža

sin disfraz brez prikrivanja
con disfraz preoblečen (oseba)

disputa ženski spol prepir, pričkanje; sporno vprašanje, razpravljanje

sin disputa nesporen, nedvomen

distinción ženski spol razlikovanje, razloček; odličnost, odlika, odlikovanje; zasluga; jasnost

persona de distinción oseba odličnega stanu
a distinción de za razliko od, v nasprotju z
sin distinción ne glede na; na slepo
hacer distinción razlikovati

distribuō -ere -buī -būtum

1. (po)razdeliti (porazdeljevati), podeliti (podeljevati): argentum Ter., pecunias exercitui C., pecunias in (med) singulos iudices T., summulas minutas flentibus servis Sen. ph., frugibus in orbem terrarum distributis Ci., d. equos Germanis C., pecus viritim C., pecora Cu., ex reliquis captivis toto (dat.) exercitui capita singula C., latius exercitum C. porazmestiti, naves quaestori ali hiberna exercitui C. odkazati, frumentum (pecunias) civitatibus C. ukazati, da dobavijo žito (da plačajo), circum familias conventus Campaniae custodiae causā (= ut costidirentur) distribuit C., decrevere, uti gladiatoriae familiae Capuam et in cetera municipia distribuerentur S., d. milites in supplementum Cu., milites in legiones C. ali naves in legiones T. legijam dodeliti, cohortes T., togas Suet., Poenorum arma inter suos Front., milites in colonias Iust.; sanguinem in corpus Ci. po telesu razlivati.

2. na dele razdeliti (razdeljevati), razvrstiti (razvrščati): populum in quinque classes Ci., bipertito classem distributam fuisse Ci., d. sese in duas partes, suas quoque copias in tris partes distribuunt, copiis in tris partes distributis C., populum … Romulus in partes distribuit duas O., d. pueros in classes Q., copias in hunc numerum Cu., tirones in (per) numeros Plin. iun. nabirati, vpisovati za vojaščino, legiones provinciatim Suet.

3. pren. logično ali prav razdeliti (razdeljevati), prav urediti (urejati), prav uravna(va)ti: partitionem Ci., meministis me ita distribuisse initio causam: in crimen … et in audaciam Ci., sin … haec partibus distributa sunt Ci., d. vitae opera Sen. ph., negotia Suet. Od tod adj. pt. pf. distribūtus 3, adv. -ē prav razdeljen, prav urejen, prav uravnan, v pravem redu: expositio Ci., in distributis supposita ratio Q., an schema sit distributis subiecta ratio Q., distribute scribere, distributius tractare Ci.

dívji wild; rageful; ferocious; savage; (razposajen) boisterous

dívji lovec poacher
dívje pleme savage tribe
dívja pokrajina savage scenery
dívji zakon concubinage
dívje živali wild beasts, (neukročene) savage beasts
živeti v dívjem zakonu to live in sin, to live together (as man and wife) without benefit of clergy

dobíček ganancia f , beneficio m , provecho m , lucro m

čisti dobiček beneficio líquido
dati dobiček producir ganancia
doseči lepe dobičke obtener grandes ganancias
delati bajne dobičke hacer ganancias fabulosas
imeti dobiček od sacar (ali tener) ganancia de
deliti dobiček partir la ganancia
prinesti dobiček rendir beneficio
prodati z (brez) dobičkom vender con (sin) ganancia
biti udeležen pri dobičku participar en los beneficios
delež pri dobičku participación f en los beneficios
delitev dobička reparto m de beneficios
razdelitev dobička distribución f de beneficios

dólg deuda f

brez dolgov sin deudas, libre de deudas
častni (kvartopirski, neizterljiv, viseč) dolg deuda de honor (de juego, incobrable, flotante)
državni dolg deuda nacional (ali pública ali del Estado)
menični dolg obligación f cambial
delati dolgove hacer (ali contraer) deudas
izterjati dolg cobrar una deuda
poravnati, plačati dolg pagar (ali satisfacer) una deuda
tičati v dolgovih estar lleno de deudas
do vratu tičati v dolgovih fam estar entrampado hasta las cejas
zabresti v dolgove contraer deudas, endeudarse, fam entramparse

Dōlo (Dolōn) -ōnis, m (Δόλων) Dolon, Trojanec,

1. Hektorjev ogleduh; ujela in ubila sta ga Diomed in Odisej: V., O.

2. Priamov sin: Hyg.