Franja

ròč (rôča) m manico, maniglia, impugnatura, ansa:
posoda z dvema ročema vaso a due anse

sacer -era -erum (prim. osk. σακορο = lat. sacrum ali sacra, sakrib (abl.), sakrím = lat. hostiam, sakruvit = lat. sacrat, sakrvist = lat. sacrabit, sakarater = lat. sacratur, sakraítir = lat. sacretur, sakrannus = lat. sacrandas, sakrahíter = lat. sanciatur, sacrificetur, sakasias = lat. sacrariae, sakaraklúm = lat. sacellum, templum, umbr. sakra = lat. sacras, sakre = lat. sacrum, pelignijsko sacaracirix = lat. sacratrix, sacerdos; sem spadajo tudi lat. izpeljanke iz debla *sanko-: Sancus, Sanquālis, sancīre, sanctus)

1. kakemu božanstvu ali bogovom posvečen, svet; abs.: quidquid destinatum est dis, sacrum vocatur MACR., ara PL., aedes sacra O., aedes sacrae CI. EP., aedificia ... sacra, profana CI., locus sacer et profanus CI., neque ulli loco parcerent, sive sacer sive profanus, sive privatus esset sive publicus H., sacrum Mavortis arvum O., lucus late sacer V., sacrum Ilion H. (prim. gr. Τροίης ἱερὸν πτολίεϑρον HOM.), Tarentum (namreč Neptunu) H., sacrae arces H. (o svetišču boginje Viktorije na Kapitolu), sacer paries (sc. templi) H., tura liquescere limine sacro H., sacrum tus H., ignibus sacris imponit libamina V., sacer fluvius, fons V. ali sacri amnes, fontes O. ali ad aquae bene caput sacrae H. (sc. rečnemu bogu oz. nimfam, bivajočim v studencih), sacri montes SIL. (o Alpah, pred katerimi so ljudje zaradi njihove neprehodnosti imeli sveto spoštovanje), sacra vitis (sc. Bakhu) ENN. FR., H., laurus V., H. ali vates H., TIB. (sc. Apolonu), sacer (sc. diis) interpresque deorum ... Orpheus H., sustulit os sacrum caelo V., voces sacrae H. bajalne (čarovne) besede, čarodejni izreki, zagovori, uroki, effigies sacrae divom P., villae signis et tabulis refertae partim publicis, partim etiam sacris CI., sacra laurus H., hircus V., ales (sc. zaradi avgurijev) V., sanguis (sc. hostiae) CAT., pisces PLIN. (menda morska božanstva), sacra arma L., aurum ... sacruum omne iudicatum L., pecunia sacra (naspr. privata) Q., foedus CU., ius sacrum (naspr. publicum, privatum) Q., iura sacerrima lecti O., sacrum silentium H. pobožno molčanje, pobožen molk, sveta tišina, miscebis sacra profanis H., sacra profanaque omnia polluere S., tempus sacrum H., luces sacrae H. prazniki, dies sacra SUET., sacris diebus COL., sacrae semina mentis O. božjega, sacer chorus O., vulgus sacrum CL. zbor (zborovanje) bogov, litterae sacrae ECCL. sveto pismo, biblija; pesn. o božanstvih samih: sacra Cybele, Vesta PR.; kot medic. (anatomski) t. t. ŏs sacrum CAEL. (= gr. ἱερὸν ὀστέον) sveta kost, križnica; v zvezi s kakim subst. kot krajevni nom. propr.: Sacer mons L. Sveta gora ob desnem bregu Aniene, 4,5 km severovzhodno od Rima; tja so se plebejci dvakrat izselili (l. 494 in 449), Sacra via CI., le pesn. via sacra H. Sveta cesta v Rimu, pesn. (sinekdoha) tudi sacer clivus H., MART. pravzaprav Sveti klanec (ki je le del Svete ceste); ta cesta je vodila preko Velije in južne strani Foruma na Kapitol(ij). Po njej so šli slovesni verski, pa tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču Kapitol(ij)skega Jupitra, Sacrum promunturium ali promunturium Sacrum PLIN. Sveti rt, Sveto predgorje v Luzitaniji, Mare sacrum CAEL. ali sacer Oceanus SEN. RH. Sveto = Veliko svetovno morje. Klas. se veže sacer z gen., pesn. in neklas. tudi z dat.: sacra urna Veneris PL., illa insula eorum deorum sacra putatur CI., anseres sacri Iunonis L., Batti veteris sacrum sepulcrum CAT., feram nomine axin … sacrorum Liberi patris PLIN., partem decumam Apollini sacram esse L., sacer cervus Nymphis, sacra Iovi quercus O., Fauno sacer oleaster V., Cereri sacer Polyphoetes V. Cererin svečenik, sacrum Soli id animal T., Diti sacra cupressus PLIN.; metaf.: pugionem velut magno operi sacrum T. posvečeno = namenjeno; occ. svet = častitljiv, veličasten, mogočen, vzvišen, visok, velik: (v besedni igri) et hi postulant, ut sacrosancti (za velesvete, nedotakljive) habeantur, quibus ipsi dii neque sacri (veliki) neque sancti (sveti) sunt? L., sacros qui laedat amantes PR., o sacer et magnus vatum labor LUCAN., heu sacri vatum errores SIL., Maro MART., lingua (sc. Ciceronis) MART., memoria patris Q., sacerrima eloquentia SEN. RH.; poseb. glede cesarja: (sc. Tiberius) alium dicentem sacras eius occupationes ... verba mutare et ... pro sacris laboriosas dicere coëgit SUET., sacrā Caesaris aure, sacri lateris custos MART.; od tod v poznejši dobi = cesarski, Njegovo Veličanstvo zadevajoč, Njegovega Veličanstva (gen.): auditio, constitutiones ICTI., apud aures sacras mentitus est AMM.

2.
a) (kot relig. t. t.) kakemu podzemeljskemu božanstvu posvečen ali mu pripadel (kot žrtev), od tod preklet; abs.: patronus, si clienti fraudem fecerit, sacer esto TAB. XII AP. SERV., eum, qui eorum cuiquam nocuerit, sacrum sanciri L., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis et sacer esto H.; z dat.: sanciendo, ut, qui tribunis plebis, aedilibus, iudicibus decemviris nocuisset, eius caput Iovi (sc. Stygio) sacrum esset PLEBISCITUM VETUS AP. L., hominum, quos leges sacros esse certis dis iubent MACR.
b) metaf. sploh preklet, preklican, oduren, mrzek, ostuden, osovražen, nesrečen, zaklet = hudonosen, zlo prinašajoč: STAT. idr., ego sum sacer, scelestus PL., unus istic servus est sacerrimus PL., o sacrum scurram et malum AFR. AP. NON., sacer nepotibus cruor Remi H. = prekletstvo vnukom, auri sacra fames V., (sc. aurum) sacrum fame PLIN., venenum (sc. Medeae) VAL. FL., libellus CAT., hircus alarum CAT., sacrae res ludicrae COD. I. prekleto (preklicano) igranje, sacra passio CAEL. pádavica, božjast, epilepsíja = božja oblast, sacer ignis, gl. pod ignis. – Od tod subst. sacrum -ī, n nekaj posvečenega, svetega

1. posvečena stvar, sveta stvar (podoba, priprava, posoda, orodje), svetinja, svetišče, svetiščni zaklad, svetiščno premoženje (imetje, blago): sacrum sacrove commendatum qui cleperit rapsitque, parricida esto LEX AP. CI., sacra ex aedibus suis eripuisse CI., sacra omnia proferre AUCT. B. ALX., tu, genitor, cape sacra manu V., cumque suis penetralia sacris O. s podobami bogov, s penati, (sc. incedebat) velut qui Iunonis sacra ferret H. Junonino posodje in orodje, apud Cloacinae sacrum PL., ignoscite, sacra O. svetišča, nihil ex sacro attingere CI. svetiščnega premoženja, sacra canunt V. svete = daritvene pesmi; pesn. metaf. sacra = svete (Muzam posvečene) pesnitve (pesmi), sveto pesništvo: sacra caelestia O., vatum PERS., Maronis MART.; occ. dar, daritev, žrtev, žrtvina darina: sacra in mensa penatium deorum ponere NAEV. FR., sacrum accendere PH., sacrum id Vulcano cremare L.

2. daritev, darovanje, žrtvovanje, sveto opravilo, svet obred, od tod (večinoma v pl.) božja služba, bogoslužje, praznovanje, praznik: SIL., STAT. idr., inter officium turbamque sacri O., Graeco sacro CI. po grškem obredu, mos sacrorum V., rex sacrorum CI. daritveni svečenik, morientibus operire oculos ... sacrum est PLIN., fabacia in sacro est PLIN., novemdiale sacrum edictum L., Romanis quoque ab eodem prodigio novemdiale sacrum susceptum est L., sacrum facere Herculi L., Iunoni (Iovi O.) sacrum facere PR. ali perpetrare sacrum L. ali solemne sacrum conficere FL. ali sacra Iovi Stygio perficere V. opraviti (opravljati) daritev, darovati, instaurabat sacrum dis loci T., sacra facere Herculi L. žrtvovati, sacris operari L., plurima sacra obire L., sacra solemnia obeunto LEX AP. CI. svete daritve, custos Herculei sacri V. žrtvovanja Herkulu = Herkulovega bogoslužja, Cereris arcanae sacrum H. tajno, skrivno Cererino bogoslužje (= misteriji), sollemne Apollinis sacrum SUET. bogoslužje; pl. v pomenu bogoslužje: sacrorum religio CI., sacra Cereris CI., sacra Eleusinia SUET., sacra Orphica CI., ea sacra, quae maiores nostri ab exteris nationibus adscita atque arcessita coluerunt CI., Romana sacra suscipere L., arcana sacra H., sacra procuranda sacerdotibus tradere N. opravljanje bogoslužja. Prim. sacra publica L. državno bogoslužje, državno verstvo, naspr. sacra privata CI. zasebno bogoslužje, in to gentilicia sacra L. rodovno bogoslužje, ki so ga opravljali posamezni rimski rodovi (gentes), in sacrum familiare MACR. družinska (rodbinska) daritev, ki jo je opravljala posamezna družina (rodbina, familia): an gentilicia sacra ne in bello quidem intermitti, publica sacra in pace deseri placet L. To precej potratno in celo od države nadzirano zasebno bogoslužje so Rimljani opravljali kar najskrbneje: vsakokratni dedič premoženja in posinovljenec sta morala prevzeti tudi ta sacra; sacra iugalia ali socialia O. ali sacra nuptialia Q. poročna slovesnost, poročno slavje. Preg.: inter sacrum (med žrtvijo, med darovanjem) saxumque (in kremenom, s katerim je fecial ubil darilno živinče) sto PL. = na grlu imam nastavljen nož, sem med kladivom in nakovalom. tj. sem v veliki stiski (nevarnosti), tako tudi: inter sacrum et saxum positus cruciabar AP., heredites sine sacris PL. dediščina brez potratnega rodovnega bogoslužja = velik dobiček brez stroškov.

3. metaf. sacra tajnosti, skrivnosti, tajna (skrita) opravila, misteriji: quibus sacris ista sica initiata sit, nescio CI., sacra tori O., litterarum sacra colere Q., sacra studiorum profanare T.

Opomba: Predklas. soobl. sācris, m: sacres porci PL., VARR.; acc. sg. sacrem porcum navaja: FEST.

sadr|a ženski spol (-e, ni množine) der Gips
posoda za sadro der Gipsbecher
skladišče sadre das Gipslager

scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.

scalína, scálnica urine ženski spol ; familiarno pipi moški spol ; popularno pisse ženski spol

posoda za scalnico urinal moški spol, vase moški spol de nuit, pot moški spol de chambre
preiskava scalnice analyse ženski spol d'urine
zadrževanje scalnice rétention ženski spol d'urine

scalína, scálnica orina f

posoda za scalino orinal m
zadrževanje scaline retención f de orina
preiskava scaline uroscopia f

scaphula -ae, f (demin. scapha) čolnič, čolniček: VEG., PAUL. NOL.; kot kopalna, umivalna posoda: CAEL.

sem|e srednji spol [é] (seména …)

1. rastlinstvo, botanika der Samen, Same, agronomija in vrtnarstvo tudi: die Saat, (semenje) das Saatgut; figurativno die Brut
hudičevo seme die Satansbrut, Teufelsbrut, za človeka: der Satansbraten
gorčično seme die Senffrucht, der Senfsamen, das Senfkorn
laneno seme der Leinsamen
makovo seme Mohnsamen
sončnično seme der Sonnenblumenkern
travno seme der Grassame
trpotčevo seme Flohsamen
figurativno zmajevo seme die Drachensaat, die Drachenbrut
posoda za semena der Samenbehälter
rastlinstvo, botanika počivanje semen die Samenruhe
pridelovalec semena der Saatzüchter
pridelovanje semena die Saatzucht

2. živalstvo, zoologija, anatomija der männliche Samen, das Sperma
izliv semena der [Samenerguß] Samenerguss

3.
ptičje seme rastlinstvo, botanika der Steinsame

serijsk|i [ê] (-a, -o) serienmäßig, seriell, Serien- (vlomilec der Serieneinbrecher, gradnja/izdelava der Serienbau, posoda das Seriengeschirr)

sextārius -iī, m (sextus)

1. šestin(k)a (šesti del, 1/6) kongija (congius), polič, vrček (kot tekočinska mera): VARR. AP. GELL., FEST. idr., aquae CI., vini H.; meton. polič kot posoda: sextarius olearius COL.

2. (kot suha mera) četrtin(k)a (četrti del, 0,25 rimskega mernika (modius)): COL., PLIN.; meton. sekstárij = 0,25 mernika držeča posoda: CA.

silent [sáilənt]

1. pridevnik (silently prislov)
molčeč, tih, nem; ki se ne izgovarja (o črki); brezšumen; miren; ki ne govori (about o)
(o vulkanu) nedelujoč
medicina latenten, brez simptomov

silent butler figurativno posoda za odpadke
silent consent tiho soglašanje, tiho privoljenje (pristanek)
silent film, ameriško silent movie nem film
silent grief nema bolečina
silent letter jezikoslovje nema črka
a silent man molčeč človek
the silent system kaznilniški red, po katerem zapornikom ni dovoljeno govoriti
silent partner ekonomija tihi družabnik
silent service pogovorno mornarica, ameriško služba na podmornici
silent voter ameriško, politika volilec, čigar odločitev ni znana
to be silent molčati (on, upon o)
be silent! molči!
history is silent upon it zgodovina molči o tem
to be as silent as death molčati kot grob

2. samostalnik
nem film

simpuvium (v novejših izdajah tudi simpuium) -iī, n (ali sor. s simpulum ali pa izpos. iz gr. σιπύη posoda, krušnica) daritveno torilo, daritvena posodica, daritvena skodelica: Arn., Cass., qui sumebant minutatim, a sumendo simpuium nominarunt Varr., in sacruficiis remansit guttus et simpuium Varr., non vides ipsos deos, si quando volunt gustare vinum, derepere ad hominum fana, et temetum ipsi illi Libero simpuio ministrari? Varr. ap. Non., si aedilis verbo aut simpuio aberravit Ci., quam simpuia pontificum dis immortalibus grata sint Ci. fr., et quis tunc hominum contemptor numinis, aut quis simpuvium ridere Numae nigrumque catinum Iuv.

sítast (-a -o) adj. simile a setaccio, bucherellato:
sitasta tla pavimento poroso
sitasta kost etmoide
zool. sitasta ploščica lamina cribrosa
arheol. sitasta posoda vaso bucherellato

sitella -ae, f (demin. situla vrč) žrebovnica, žara ali vrč za glasovanje ali žrebanje, trebušasta posoda z ozkim vratom, napolnjena z vodo; ko so lesene žrebe zmetali v to posodo, so jo potresli in vsakokrat je zaradi ozkega vratu na vrh splaval le en žreb, ki so ga vzeli iz posode in po njem določili vrstni red glasovanja: Pl., Corn., sitellaque lata est, ut sortirentur tribus L., de aliquo deffere sitellam Ci. žrebati (glasovati) o kom, svoj glas da(ja)ti glede koga.

sittybos (sittybus, tudi sittubos) -ī, pl. sittyboe, m (prim. gr. σίττυβος lončena posoda, σιττυβή obleka iz usnja, σίττυβον konček (zaplata) usnja) „čòp, čôpek“, pergamenten listek na knjižnih zvitkih z naslovom knjige ali pisateljevim imenom, naslovni listek, naslovnica: bibliothecam mihi tui pinxerunt cum structione et sittybis Ci. ep., nihil venustius quam illa tua pegmata, postquam sittyboe (po nekaterih izdajah sittybae) libros illustrarunt Ci. ep.

Opomba: V nekaterih izdajah najdemo obl. sillybus.

smét (-í) f

1. spazzatura, immondizie:
odlagališče smeti discarica
posoda za smeti bidone della spazzatura

2. granello (di polvere); corpo estraneo;
imeti denarja kot smeti avere soldi a palate

3. pejor. mascalzone, canaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne kupuj teh smeti non comprare questa robaccia
pog. obleka je za v smeti il vestito è da buttar via

smeti ženski spol množina der Müll; pometene: der/das Kehricht
… smeti/ za smeti Müll-
(drobilnik za der Müllzerkleinerer, jašek za der Müllschlucker, kompostiranje die Müllkompostierung, kontejner za der Müllgroßbehälter, deponija die Müllhalde, die Mülldeponie, odstranjevanje die Müllentsorgung, odvažanje die Müllabfuhr, posoda za der Müllkübel, pristojbina za odvoz die Müllgebühr, sežigalnica za die Müllverbrennungsanlage, sežiganje die Müllverbrennung, stiskanje die Müllverdichtung, vozilo za odvoz das Müllfahrzeug, vrečka za der Müllbeutel, zabojnik za der Müllcontainer)
koš za smeti der Abfallkorb
vreči v smeti wegwerfen

srebŕn (made of) silver; silvery

srebŕna doba silver age
srebŕn (zvonek) glas silvery tone
srebŕn novec silver coin, silver money
srebŕna jelka silver fir
srebŕna lisica zoologija silver fox
srebŕna folija (staniol) silver foil
srebŕna kopel fotografija silver bath
srebŕna poroka silver wedding
srebŕn papir silver paper
srebŕna posoda silver, silver plate
srebŕna (okrasna) ribica silver fish, silversides
srebŕna ruda silver ore
srebŕn sijaj silveriness
srebŕna ura silver watch
srebŕna valuta silver currency, silver standard
srebŕna zlitina silver alloy
srebŕn zven silvery sound
srebŕna žica silver wire
srebŕnih las silverhaired
dal mi je dva funta v srebŕnem denarju he gave me two pounds in silver

srebŕn d'argent, argenté, argentin

srebrn denar monnaie ženski spol d'argent
srebrna folija tain moški spol d'argent
srebrn glas voix argentine, son argentin
srebrn jedilni pribor couvert moški spol d'argent
srebrna jelka sapin argenté
srebrna lisica renard argenté
srebrna medalja médaille ženski spol d'argent
srebrna poroka noces ženski spol množine d'argent
srebrna posoda vaisselle ženski spol d'argent, argenterie ženski spol
srebrno okovje garniture ženski spol d'argent (ali en argent)
srebrna ribica poisson moški spol rouge, petit poisson d'argent
srebrna ruda minerai moški spol d'argent
srebrno siv gris argenté
srebrna vrba saule blanc
srebrna žica fil moški spol d'argent

srebŕn de plata; argénteo; argentino

srebrn denar moneda f de plata
srebrn drobiž plata f menuda
srebrna folija hoja f de plata
srebrn glas voz f argentina
srebrn jedilni pribor cubierto m de plata
srebrna jelka abeto m blanco (ali argentado)
srebrna lisica (zool) zorro m argentado
srebrna medalja (kolajna) medalla f de plata
srebrn kovanec moneda f de plata
srebrna poroka bodas f pl de plata
srebrna posoda (vajilla f de) plata f
srebrn(o) okov(je) guarnición f de plata
srebrna ribica pez m luna
srebrna ruda mineral m argentífero (ali de plata)
srebrno siv gris argentado
srebrna vrba sauce m blanco
srebrn zvok sonido m argentino
srebrna žica hilo m de plata