Franja

scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.

scalína, scálnica urine ženski spol ; familiarno pipi moški spol ; popularno pisse ženski spol

posoda za scalnico urinal moški spol, vase moški spol de nuit, pot moški spol de chambre
preiskava scalnice analyse ženski spol d'urine
zadrževanje scalnice rétention ženski spol d'urine

scalína, scálnica orina f

posoda za scalino orinal m
zadrževanje scaline retención f de orina
preiskava scaline uroscopia f

scaphula -ae, f (demin. scapha) čolnič, čolniček: VEG., PAUL. NOL.; kot kopalna, umivalna posoda: CAEL.

sem|e srednji spol [é] (seména …)

1. rastlinstvo, botanika der Samen, Same, agronomija in vrtnarstvo tudi: die Saat, (semenje) das Saatgut; figurativno die Brut
hudičevo seme die Satansbrut, Teufelsbrut, za človeka: der Satansbraten
gorčično seme die Senffrucht, der Senfsamen, das Senfkorn
laneno seme der Leinsamen
makovo seme Mohnsamen
sončnično seme der Sonnenblumenkern
travno seme der Grassame
trpotčevo seme Flohsamen
figurativno zmajevo seme die Drachensaat, die Drachenbrut
posoda za semena der Samenbehälter
rastlinstvo, botanika počivanje semen die Samenruhe
pridelovalec semena der Saatzüchter
pridelovanje semena die Saatzucht

2. živalstvo, zoologija, anatomija der männliche Samen, das Sperma
izliv semena der [Samenerguß] Samenerguss

3.
ptičje seme rastlinstvo, botanika der Steinsame

serijsk|i [ê] (-a, -o) serienmäßig, seriell, Serien- (vlomilec der Serieneinbrecher, gradnja/izdelava der Serienbau, posoda das Seriengeschirr)

sextārius -iī, m (sextus)

1. šestin(k)a (šesti del, 1/6) kongija (congius), polič, vrček (kot tekočinska mera): VARR. AP. GELL., FEST. idr., aquae CI., vini H.; meton. polič kot posoda: sextarius olearius COL.

2. (kot suha mera) četrtin(k)a (četrti del, 0,25 rimskega mernika (modius)): COL., PLIN.; meton. sekstárij = 0,25 mernika držeča posoda: CA.

silent [sáilənt]

1. pridevnik (silently prislov)
molčeč, tih, nem; ki se ne izgovarja (o črki); brezšumen; miren; ki ne govori (about o)
(o vulkanu) nedelujoč
medicina latenten, brez simptomov

silent butler figurativno posoda za odpadke
silent consent tiho soglašanje, tiho privoljenje (pristanek)
silent film, ameriško silent movie nem film
silent grief nema bolečina
silent letter jezikoslovje nema črka
a silent man molčeč človek
the silent system kaznilniški red, po katerem zapornikom ni dovoljeno govoriti
silent partner ekonomija tihi družabnik
silent service pogovorno mornarica, ameriško služba na podmornici
silent voter ameriško, politika volilec, čigar odločitev ni znana
to be silent molčati (on, upon o)
be silent! molči!
history is silent upon it zgodovina molči o tem
to be as silent as death molčati kot grob

2. samostalnik
nem film

simpuvium (v novejših izdajah tudi simpuium) -iī, n (ali sor. s simpulum ali pa izpos. iz gr. σιπύη posoda, krušnica) daritveno torilo, daritvena posodica, daritvena skodelica: Arn., Cass., qui sumebant minutatim, a sumendo simpuium nominarunt Varr., in sacruficiis remansit guttus et simpuium Varr., non vides ipsos deos, si quando volunt gustare vinum, derepere ad hominum fana, et temetum ipsi illi Libero simpuio ministrari? Varr. ap. Non., si aedilis verbo aut simpuio aberravit Ci., quam simpuia pontificum dis immortalibus grata sint Ci. fr., et quis tunc hominum contemptor numinis, aut quis simpuvium ridere Numae nigrumque catinum Iuv.

sítast (-a -o) adj. simile a setaccio, bucherellato:
sitasta tla pavimento poroso
sitasta kost etmoide
zool. sitasta ploščica lamina cribrosa
arheol. sitasta posoda vaso bucherellato

sitella -ae, f (demin. situla vrč) žrebovnica, žara ali vrč za glasovanje ali žrebanje, trebušasta posoda z ozkim vratom, napolnjena z vodo; ko so lesene žrebe zmetali v to posodo, so jo potresli in vsakokrat je zaradi ozkega vratu na vrh splaval le en žreb, ki so ga vzeli iz posode in po njem določili vrstni red glasovanja: Pl., Corn., sitellaque lata est, ut sortirentur tribus L., de aliquo deffere sitellam Ci. žrebati (glasovati) o kom, svoj glas da(ja)ti glede koga.

sittybos (sittybus, tudi sittubos) -ī, pl. sittyboe, m (prim. gr. σίττυβος lončena posoda, σιττυβή obleka iz usnja, σίττυβον konček (zaplata) usnja) „čòp, čôpek“, pergamenten listek na knjižnih zvitkih z naslovom knjige ali pisateljevim imenom, naslovni listek, naslovnica: bibliothecam mihi tui pinxerunt cum structione et sittybis Ci. ep., nihil venustius quam illa tua pegmata, postquam sittyboe (po nekaterih izdajah sittybae) libros illustrarunt Ci. ep.

Opomba: V nekaterih izdajah najdemo obl. sillybus.

smét (-í) f

1. spazzatura, immondizie:
odlagališče smeti discarica
posoda za smeti bidone della spazzatura

2. granello (di polvere); corpo estraneo;
imeti denarja kot smeti avere soldi a palate

3. pejor. mascalzone, canaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne kupuj teh smeti non comprare questa robaccia
pog. obleka je za v smeti il vestito è da buttar via

smeti ženski spol množina der Müll; pometene: der/das Kehricht
… smeti/ za smeti Müll-
(drobilnik za der Müllzerkleinerer, jašek za der Müllschlucker, kompostiranje die Müllkompostierung, kontejner za der Müllgroßbehälter, deponija die Müllhalde, die Mülldeponie, odstranjevanje die Müllentsorgung, odvažanje die Müllabfuhr, posoda za der Müllkübel, pristojbina za odvoz die Müllgebühr, sežigalnica za die Müllverbrennungsanlage, sežiganje die Müllverbrennung, stiskanje die Müllverdichtung, vozilo za odvoz das Müllfahrzeug, vrečka za der Müllbeutel, zabojnik za der Müllcontainer)
koš za smeti der Abfallkorb
vreči v smeti wegwerfen

srebŕn (made of) silver; silvery

srebŕna doba silver age
srebŕn (zvonek) glas silvery tone
srebŕn novec silver coin, silver money
srebŕna jelka silver fir
srebŕna lisica zoologija silver fox
srebŕna folija (staniol) silver foil
srebŕna kopel fotografija silver bath
srebŕna poroka silver wedding
srebŕn papir silver paper
srebŕna posoda silver, silver plate
srebŕna (okrasna) ribica silver fish, silversides
srebŕna ruda silver ore
srebŕn sijaj silveriness
srebŕna ura silver watch
srebŕna valuta silver currency, silver standard
srebŕna zlitina silver alloy
srebŕn zven silvery sound
srebŕna žica silver wire
srebŕnih las silverhaired
dal mi je dva funta v srebŕnem denarju he gave me two pounds in silver

srebŕn d'argent, argenté, argentin

srebrn denar monnaie ženski spol d'argent
srebrna folija tain moški spol d'argent
srebrn glas voix argentine, son argentin
srebrn jedilni pribor couvert moški spol d'argent
srebrna jelka sapin argenté
srebrna lisica renard argenté
srebrna medalja médaille ženski spol d'argent
srebrna poroka noces ženski spol množine d'argent
srebrna posoda vaisselle ženski spol d'argent, argenterie ženski spol
srebrno okovje garniture ženski spol d'argent (ali en argent)
srebrna ribica poisson moški spol rouge, petit poisson d'argent
srebrna ruda minerai moški spol d'argent
srebrno siv gris argenté
srebrna vrba saule blanc
srebrna žica fil moški spol d'argent

srebŕn de plata; argénteo; argentino

srebrn denar moneda f de plata
srebrn drobiž plata f menuda
srebrna folija hoja f de plata
srebrn glas voz f argentina
srebrn jedilni pribor cubierto m de plata
srebrna jelka abeto m blanco (ali argentado)
srebrna lisica (zool) zorro m argentado
srebrna medalja (kolajna) medalla f de plata
srebrn kovanec moneda f de plata
srebrna poroka bodas f pl de plata
srebrna posoda (vajilla f de) plata f
srebrn(o) okov(je) guarnición f de plata
srebrna ribica pez m luna
srebrna ruda mineral m argentífero (ali de plata)
srebrno siv gris argentado
srebrna vrba sauce m blanco
srebrn zvok sonido m argentino
srebrna žica hilo m de plata

srebró (-á) n

1. kem. argento (Ag):
zlitine srebra in drugih kovin leghe d'argento e altri metalli
posoda, izdelki iz srebra argenteria, argenti

2. (srebrn denar) moneta d'argento

3.
živo srebro mercurio (Hg); pog. argento vivo
pren. živo srebro se je močno dvignilo la temperatura è salita fortemente
pren. otrok je kot živo srebro il bambino ha l'argento vivo addosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
olimpijsko srebro medaglia d'argento alle Olimpiadi
metal. novo srebro alpacca, argentana, argentone
PREGOVORI:
govoriti je srebro, molčati zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

statēra -ae, f (izpos. στατήρ)

1. tehtnica: Vitr., Stat., Petr., Plin., Suet., Aug. idr., statera aurificis Ci. ali auraria statera Varr. ap. Non. zlatarska tehtnica; meton. vrednost kake stvari: sequens pallido statera Plin.

2. metaf.
a) igo, jarem pri vozu: sub alta repit languida quadrupes statera Stat.
b) statêra, neka jedilna posoda, torílo: tympana … appellata, tum a stateris et lances Plin.

steklén de verre, vitré , (oči) vitreux

steklena črepina morceau moški spol (ali débris moški spol) de verre, tesson moški spol
steklena krogla bille ženski spol de verre
steklena nit fil moški spol de verre
steklena opeka brique ženski spol de verre
stekleni papir papier de verre (ali verré)
steklena plošča plaque (ženski spol ali tablette ženski spol) de verre
steklena posoda récipient moški spol en verre, vaisselle ženski spol de verre, verrerie ženski spol
steklena šipa vitre ženski spol, carreau moški spol
steklena volna laine ženski spol de verre
steklena vrata porte vitrée, porte-fenêtre ženski spol
steklen zamašek bouchon moški spol de (ali en) verre