Franja

num (iz *nŭm ali *nun; prim. skr. nú, gr. νύ, νύν, νῦν, lat. nunc = got. nu)

I. časovni adv. zdaj, sedaj, ohranjen v (večinoma pesn.) adv. etiamnum še zdaj. —

II. vprašalnica

1. v neodvisnih vprašalnih stavkih, na katere se pričakuje nikalen odgovor = mar, ali mar, ali res, ali pač (v iron. vprašanjih tudi samo pač), pa ne da (bi), pa menda (ja) ne, pa vendar (ja) ne: num negare audes? Ci., num barbarorum Romulus rex fuit? Ci.; tudi v odvisnem govoru: quod si veteris contumeliae oblivisci vellet, num etiam recentium iniuriarum memoriam deponere posse? C.; pri Kom. v zvezi z nam = pa menda (ja) ne, pa vendar (ja) ne, pa ne da (bi): numnam illa, quaeso, parturit? Ter., num illa me nam sequitur? Pl.; v povezavi z vprašalnico ne: deum ipsum numne vidistis? Ci.; pogosto v povezavi z enklitičnim nedoločnim quis, quid, quandō idr.: numquem tribunum servi pulsaverunt? Ci., numquid horum dicere audes? Ci., numquid duas habetis patrias? Ci. (v tem stavku je quid le znamenje vprašanja, ne pomeni nič posebnega in ga torej ne slovenimo) pa menda ja nimate … ?, pa vendar nimate … ?, numquid vis? Pl., H. (poslovilno reklo odhajajočemu) = ali želiš sicer še kaj?, num quidnam novi? Ci.; num non = nonne: num non vis obviam hisce ire? Pl.

2. v odvisnih vprašalnih stavkih (ne meri vselej na nikalen odgovor in se nav. ne razlikuje od vprašalnice ne) = ali (res)? mar (res)?: Lacedaemonii Philippo minitante … se omnia … prohibiturum, quaesiverunt, num se esset etiam mori prohibiturus Ci. ali hoče morda celo … ; toda popolnoma splošno: quaesivi ex eo, num in senatum esset venturus Ci., propere sibi nuntiaret, num … undique obsideretur N., iusserunt speculari, num sollicitati animi ab rege essent L.; pogosto v povezavi z enklitičnim nedoločnim quis, quando idr.: interrogantur, numquo crimine sint accusati Ci., exsistit autem … quaedam quaestio … numquando (po drugih num quando) amici novi … veteribus sint anteponendi Ci.

o, O m, f (črka) o:
o minuscola, O maiuscola mali o, veliki O
o come Otranto o kot Ormož (pri črkovanju)
tondo come l'O di Giotto popolnoma okrogel; pren. butast

obigráti (-ám) perf. vincere qcn. (nel gioco):
popolnoma so ga obigrali ha perso tutto il suo al gioco

ob-tineō -ēre -tinuī -tentum (ob in teneō)

1. trdno držati: obtine aures (meas) Pl. drži me za ušesa.

2. zavze(ma)ti, imeti v svoji oblasti (v rokah, posesti), posedovati, imeti: Lucr., pars Galliae, quam Galli obtinent C., spatium, quod acies obtinet Cu., o. loca C. prebivati v krajih, suam domum Ci. imeti svoje domovanje, Lyciam obtinet Antigonus Cu.; od tod v političnem pomenu: praetor provinciam obtinuit Sardiniam N. je upravljal; kot voj. t.t. zasedeno imeti, v obleganju ali zasedbi držati: ripam armis L., castra, vada custodiis C., tecta Cu.; metaf.: perpetuum imperium N., multos annos regnum C., summum magistratum C. ali legati locum N. vršiti, opravljati, imeti, principatum in civitate N. ali gradum in amicitiā Cu. zavzemati, principem locum C. zavzemati prvo mesto = najimenitnejši (najvplivnejši, najveljavnejši) biti, proverbii locum Ci. veljati za pregovor, biti pregovoren, veri vicem Cu. za resnično (resnico) veljati, numerum deorum obtinent stellae Ci. veljajo (se štejejo) za božanstva, fama, quae plerosque obtinet S. ki ji pritrjuje večina, ki ima največ pristašev, caseus medicamenti vim obtinet Plin. rabi (se uporablja) kot zdravilo; occ. dobi(va)ti, preje(ma)ti, zadobi(va)ti: Iust., T., Suet., pacem facere talibus condicionibus: Siciliam Dion obtineret N., spes per Helvetios regni obtinendi C., ius suum contra aliquem Ci., iniuriam L. nepravično pridobljeno, rem C. zmagati.

2. obdržati, pridržati, udržati, zadrž(ev)ati, (trdno) držati se česa, držati, ohraniti (ohranjati): Plin., equestrem obtinuit dignitatem N., lex, quae in Graecorum conviviis obtinebatur Ci., o. auctoritatem in perpetuum Ci., imperium T., regnum C., hereditatem Ci., pontem L., collaudavi milites, quod provinciam obtinuissent L. ker (da) so držali, quod plures auctores edidere et fama obtinuit L. je pridržala; z inf.: earumque artem et disciplinam obtineat colere Pl. naj se vztrajno drži njih lastnosti ...; occ.
a) (svojo pravico, stvar) držati, vzdrževati, obdržati, dognati, veljavo pridobi(va)ti čemu, dobiti: rem obtinuit Caesar C. Cezar je vzdržal (zmogel), o. ius suum contra aliquem Ci., ne hoc quidem iuris obtinuit Ci., non tribunus ultra ius obtinuit T., o. apud Caesarem causam C., res facile obtinebatur Ci. je zlahka obveljala; abs. obtinere (dognati, zmoči, da … , da ne … ) z zahtevnim stavkom: T., Val. Max., Suet., obtinuit, ut accusaret L.; obtinere non potuit, quin ... Suet.; z inf.: cum admitti magnā ambitione aegre obtinuisset Iust.; popolnoma abs.: nec obtinuit Suet. pa ni zmogel, obtinuisset adeo, nisi … Suet.
b) trditi kaj, vztrajati pri kaki trditvi, dokaz(ov)ati kaj: duas contrarias sententias Ci., non dicam id, quod debeam forsitan obtinere Ci., si minus id poteris obtinere Ci.
c) imeti (šteti, smatrati) za kaj: certus equidem eram et pro vero obtinebam Ap.

3. intr. (refl.) držati se, obdržati se, trajati, veljati: Eutr., sequentem noctem caligo obtinuit L., nulla pro sociā obtinet S. ne velja za zaveznico, pro vero antea obtinebat S.; tudi (ob)držati se pred čim, prednost imeti: plurium sententia obtinet Icti., quod et honestius est et merito obtinuit Icti.

obubóžan impoverished; made poor (ali needy, indigent), stricken with poverty

popolnoma obubóžan poor as a church mouse

obúpati to despair (nad of); to lose heart (ali hope)

popolnoma obúpati to be in despair, to fall into despair, to abandon all hope, to yield to despair, to give up all hope
človek bi (kar) obupal it is enough to drive one to despair

occīdiō -ōnis, f (occīdere) popolno pobitje, poboj, pomor, klanje, pokol, uničenje, pokončanje, zatrtje, zator: in occidione victoriam ponere L., occidione occidere equitatum (sc. copias) Ci. ali duos exercitus L. popolnoma posekati (uničiti), occidione occumbere T. podleči uničenju; tako tudi occidione ad unum perire Aur., nec ad occidionem (docela) gens (sc. apum) interimenda est Col.

oc-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (ob in cadere)

1. (na tla) pasti (padati): Pl., arbores levi momento impulsae occidunt L., ut alii super alios occiderent L.; occ. (o zvezdah) zaiti (zahajati), iti v zaton (naspr. (ex)oriri): Col., Sen. ph., sol occidit L., occidente sole Ci. ob sončnem zahodu, soles occidere et redire possunt: nobis cum semel occidit brevis lux … Cat.; pren.: occidens vita Ci. večer življenja; od tod sol occasus sončni zahod: Tab. XII, Pl., Luc. fr., Varr. fr., Gell., Naev. ap. Gell., Plin.

2. metaf.
a) poginiti (poginjati), umreti (umirati), preminiti (preminevati), konec vzeti (jemati), smrt storiti: S., Iust., Lucr., Plin., Val. Fl., vulnere O., suā dextrā V., in bello Ci. ep., in Sabino proelio occiderat Ci., pari animo Lacedaemonii in Thermopylis occiderunt Ci.; kot glag. pass. pomena tudi s pass. skladom (= occīdī): occidit a forti Achille O., ferro V., dolo Aur.; tudi: patres occidissent Iust. (= occisi essent).
b) po zlu iti, izgubiti (izgubljati) se, preiti (prehajati), giniti (ginevati), izginiti (izginjati, izginevati), miniti (minevati): O., Lucr., beneficia vestra occasura esse Ci. pojdejo po zlu, bodo izkazana zastonj, occidunt studia senectutis Ci., occidit spes Pl., H. up je šel (je splaval) po vodi, je šel po zlu, occidit memoria, nomen populi Romani Ci., plane occidimus Ci. ep. ali funditus occidimus V. popolnoma izgubljeni smo, po nas je, lahko tudi: occidi Pl., Ter., occidi atque interii Ter. izgubljen sem in po meni je. — Od tod subst. pt. pr. occidēns -entis, m (sc. sol; prim.: vergit in occidentem solem C.)

1. zahod, zapad, večer (kot stran sveta): terras colunt ab oriente ad occidente Ci., o. hibernus Sen. ph., Vitr. zimska (večerna) stran, (naspr.) aestivus Col.

2. meton. zahod, zapad = zahodne dežele in narodi: Plin., Plin. iun., Cat., occidentis ultimus sinus (zaliv) H.

očíten obvious; plain; (self-) evident; palpable; patent; marked; manifest, visible; apparent

moje razočaranje je bilo očítno my disappointment was obvious
očítna laž blatant lie
popolnoma očíten (as) plain as the nose on one's face, as plain as plain can be

odkríto franchement, en toute franchise (ali sincérité, liberté) , sincérement, carrément, sans façon, sans arrière-pensée

odkrito brez pretvarjanja à visage découvert
odkrito govoriti parler franchement
odkrito igrati jouer franc jeu
odkrito pogledati komu v oči regarder quelqu'un bien en face
odkrito postopati (figurativno) y aller carrément (ali rondement)
odkrito povedano à vrai dire, à franchement parler
odkrito povedati dire franchement (ali ouvertement, carrément)
reči popolnoma odkrito dire en toute franchise

odvísen dépendant de quelque chose, de quelqu'un, tributaire de

odvisen biti dépendre de quelqu'un, de quelque chose; (pogojen) conditionné par
medsebojno odvisni interdépendants
odvisen stavek proposition ženski spol subordonnée
samo od vas je odvisno il ne dépend que de vous, il ne tient qu'à vous
od nikogar ne biti odvisen être indépendant, ne dépendre de personne
biti popolnoma odvisen être entièrement à la merci de quelqu'un, de quelque chose
biti odvisen od koga être dépendant de quelqu'un, dépendre de quelqu'un, être dans (ali sous) la dépendance (ali sous la coupe) de quelqu'un

okupirati glagol
1. (zavzeti z vojaško silo) ▸ megszáll, okkupálNe bi se mogel sprijazniti s tem, da bi deželo okupirala tuja vojska. ▸ Nem tudnék belenyugodni abba, ha egy idegen hadsereg megszállná az országot.Med drugo svetovno vojno je nemška armada okupirala celotno ukrajinsko ozemlje. ▸ A második világháború alatt a német hadsereg Ukrajna teljes területét megszállta.

2. izraža neodobravanje (množično zasesti) ▸ ellep, megszállOtok Phuket je bil med prvimi, ki so ga okupirali turisti. ▸ Phuket volt az egyik első sziget, amelyet elleptek a turisták.V zadnjih desetih letih so Ljubljano okupirali avtomobili. ▸ Az elmúlt tíz évben az autók ellepték Ljubljanát.Še danes zbiram plišaste igrače, ki so dobesedno okupirale mojo sobo. ▸ Még mindig gyűjtöm a plüssjátékokat, amelyek szó szerint ellepték a szobámat.
Skoraj nepopisna gneča je v dopoldanskih urah dobesedno okupirala razstavišče. ▸ A délelőtti órákban szinte leírhatatlan tömeg lepte el a kiállítóteret.
3. (zahtevati veliko pozornosti) ▸ leköt, lefoglalDružinske težave bodo popolnoma okupirale vaše misli. ▸ A családi problémák teljesen lekötik a gondolatait.
Prijatelji vas bodo okupirali, preveč časa boste preživeli z njimi, zato se jih boste seveda naveličali. ▸ A barátok lekötik majd önt, túl sok időt tölt velük, és természetesen megunja őket.
Jaz sem se potem kmalu odselila od doma in služba me je okupirala. ▸ Aztán hamarosan elköltöztem otthonról, és a munka teljesen lefoglalt.

onesvéščen fainted, in a fainting fit; in a swoon

popolnoma onesvéščen in a dead swoon

open² [óupən] samostalnik

the open odprt prostor, svež zrak; odprto morje; javnost
to bring into the open razkriti
to come into the open (with s.th.) razkriti se, biti popolnoma odkritosrčen, razglasiti (kaj)
in the open na prostem, na zraku

opojíti enivrer, griser, soûler; exciter

glasba jih je popolnoma opojila la musique les a entièrement enivrés (ali grisés, excités)

opposite¹ [ɔ́pəzit] pridevnik (oppositely prislov)
nasproten (to)
različen

opposite number nasprotek, pendant
to be opposite to biti nasproti, biti popolnoma drugačen od, nasprotovati

opposizione f

1. nasprotnost:
idee in netta opposizione ideje, ki se popolnoma razlikujejo

2. filoz. opozicija, nasprotnost; protislovje

3. astr. opozicija

4. nasprotovanje:
fare opposizione nasprotovati, kljubovati

5. polit. opozicija

6. jezik opozicija

opposto

A) agg.

1. nasproten:
diametralmente opposto popolnoma nasproten

2. postavljen:
ostacolo opposto alla realizzazione di qcs. ovira, ki ovira izvedbo česa

3. nasproti ležeč

B) m nasprotno, nasprotje:
all'opposto nasprotno

opravičljív excusable

to je popolnoma opravičljiva pomota c'est une erreur tout à fait (ali très) excusable

òpucān -a -o
1. go opucan popolnoma gol, nag
2. pretepen: opucan batinom, prutom