Franja

répondre* [repɔ̃drə] verbe transitif odgovoriti, odgovarjati, odvrniti; juridique izdati odlok, odločbo; verbe intransitif dati odgovor; ugovarjati; zagotavljati (que ... da ...); javiti se (à quelque chose na kaj); figuré upravičiti (zaupanje), izpolniti (upanje); vrniti, vračati (vljudnost, dobroto) ustrezati, biti simetričen, biti enakovreden (à quelque chose čemu); reagirati (à quelque chose na kaj); jamčiti, biti porok, biti odgovoren (de quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); prevzeti, nositi odgovornost (de za)

se répondre ustrezati si; sam si dati odgovor; medsebojno si odgovarjati; izmenoma peti; razumeti se
répondre à l'appel odzvati se pozivu
répondre à l'attente de quelqu'un izpolniti pričakovanje kake osebe
je réponds de cet employé jamčim za tega uslužbenca
j'en réponds jamčim za to, na to se lahko zanesete
répondre des dettes de sa femme obvezati se za plačilo dolgov svoje žene
je ne réponds de rien ne odgovarjam za nič, nič ne jamčim
répondre pour un débileur biti porok za dolžnika
répondre à une invitation odzvati se vabilu; sprejeti povabilo
ce n'est pas répondre, vous ne répondez point to ni noben odgovor (na moje vprašanje)
les marchandises ne répondent pas à l'échantillon blago ne ustreza vzorcu
répondre à ses parents (nazaj) odgovarjati staršem (o otroku)
répondre vertement à quelqu'un ostro komu odgovoriti
répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
répondre à un salut odzdraviti
répondre à la force par la force, à la haine par l'amour na silo odgovoriti s silo, na sovraštvo z ljubeznijo
ces freins répondent bien te zavore dobro reagirajo, delujejo
ce chien répond au nom de Castor ta pes sliši na ime Kastor
la douleur lui répond à la tête, dans la main bolečino posredno čuti v glavi, v roki
(téléphonie, télégraphie, télévision) j'ai fait le numéro, ça ne répond pas klical sem številko, pa se nihče ne javi
bien répondu! (familier) dober odgovor!

reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
les chairs reprennent rana se celi
reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
reprendre en compte vzeti v plačilo
reprendre connaissance priti spet k zavesti
reprendre courage spet se opogumiti
reprendre san cours priti zopet v svoj tek
les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
reprendre le dessus zopet dobiti premoč
reprendre ses études nadaljevati svoje študije
reprendre un enfant (po)karati otroka
la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
reprendre femme zopet se oženiti
reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
le froid a repris mraz je zopet pritisnil
on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
reprendre le large zopet odpluti na široko morje
reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
la pluie a repris spet je začelo deževati
reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
reprendre un rhume spet se prehladiti
la rivière a repris reka je spet zamrznila
on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
reprendre le travail znova začeti delo
je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
reprendre un tableau retuširati sliko
reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga

repudium -iī, n (repudiāre; iz re in pēs ali re in pudet; prim. pēs in pudēre) odstop, odstopitev, odstopanje od česa, odpoved čemu, česa, opustitev, zavržba česa, occ. razveza zaroke, ločitev zakona, odslovitev zakonskega partnerja, razporoka (s formulo: res tuas tibi habeto): Icti., post dictum repudium adhuc infensus T. ko je bila izrečena ločitev (zakona), alicui repudium remittere Pl., Luc., L. epit., Sen. rh., Suet. ali alicui repudium renuntiare Pl., Ter. ali alicui repudium mittere Paul. odpovedati (razdreti) zaroko ali zakon, poslati razvezno pismo (ločitveni list), repudium scribere Ter. pis(me)no naznaniti ločitev, Olympiada repudio dimittere Iust. ločiti se od Olimpiade, repudium inter uxorem et virum intercessit Val. Max.

Opomba: Repudium je ločitev, ki jo zahteva samo mož, divortium „razhod“ pa je rezultat dogovora obeh zaročencev ali poročencev.

responder odgovoriti; ustrezati, ustreči, ugoditi (želji); ugovarjati; komu se hvaležnega izkazati; svojeglaven biti; uslišati (prošnjo); rodoviten biti

responder a nanašati se na
responder a las esperanzas izpolniti pričakovanja
responder al objeto nameravati
responder a tiros odgovoriti s streljanjem
responder con porok biti, jamčiti za
responder de odgovarjati za, odgovoren biti za; jamčiti za
responder de las consecuencias nositi posledice
responder por el nombre de... slišati na ime (npr. pes)
responder por jamčiti za
responder que sí potrditi

romunski ovčar mioritik stalna zveza
(pes) ▸ román mioritic pásztorkutya

ronger [rɔ̃že] verbe transitif glodati; objedati, razjedati; gristi; žvečiti; obrabiti; izprati; uničiti; spodkopati

meubles masculin pluriel rongés par les vers od črvov razjedeno pohištvo
le chien ronge un os pes gloda kost
la rouille ronge le fer rja gloda železo
le chagrin, la jalousie ronge cette femme žalost, ljubosumnost gloda to žensko
le cheval ronge son frein konj grize, žveči žvalo
ronger son frein (figuré) slabo skrivati svojo nestrpnost
les acides rongent les métaux kisline razjedajo, uničujejo kovine
donner un os à ronger à quelqu'un (figuré) dati komu možnost zaposlitve za preživljanje; napraviti komu kako uslugo, da bi se znebili njegovega nadlegovanja ali da bi pomirili njegove zahteve
se ronger les ongles gristi si nohte
se ronger de souci gristi se od skrbi
se ronger les sangs delati si skrbi
se ronger d'ennvie gristi se od zavisti, od nevoščljivosti

rosca ženski spol vijak; vzvoj ali navoj vijaka; vitje (zvijanje) kače; presta

hacer la rosca (a) meriti na kaj; fig dvoriti (ženski)
hacerse rosca, hacer la rosca v zvitek se zviti (pes ipd.); krožiti (ptič); pop spati
pasado de rosca (pop) prismojen, trčen
tirarse una rosca pasti (v šoli)

rouvieux [ruvjö] masculin (konjske, pasje) garje; adjectif garjav

chien masculin, cheval masculin rouvieux garjav pes, konj

sabio pameten, moder, učen; poúčen

perro sabio zdresiran pes
sabio m modrijan, učenjak
el Sabio Salomon

sacudir iz-, pre-, s-tresti; stresati; iztepsti; odskakovati (voz); od sebe odbiti

sacudir el agua otresti se vode (pes)
sacudir las alfombras (la ropa) preproge (obleko) iztepsti
sacudir el miedo otresti se strahu
el polvo izprašiti
sacudir (el polvo, el pellejo) a uno koga pretepsti
sacudir el rabo z repom mahati (pes)
sacudir el yugo otresti se jarma
sacudirse otresti se

sagāx -ācis, abl. -ī (redkeje -e), neutr. pl. -ia, gen. -ium, adv. sagāciter (prim. sagiō)

1. ostre čute imajoč, ostročuten, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten), poseb. oster voh imajoč, ostrovoh, dobro (lahko) sleden (sledilen, sledeč): PL. idr., canis ENN. FR. (pes) krvosledec, sledni (sledilni) pes, ex quo ... sagaces dicti canes CI., catus, Ichnobates (pes) sagax O., venandi sagax virtus O., Umber nare sagax SIL., nare sagaci captent auras SEN. TR. – Adv. sagāciter = ostro, ostročutno, tankočutno, tanko: canes si advenientem sagaciter odorantur COL., sagacius unus odoror H., vultures sagacius odorantur PLIN., sagacissime olfacere PLIN.; z gen.: naris sagax LUCR.; o drugih čutih
a) tanek (tenek, dober, oster, izostren) sluh imajoč, ostroúh, ostroslušen, tankoslušen (tenkoslušen), tankoslúh (tenkoslúh): canibus sagacior anser O.
b) tanek (tenek, izostren, prefinjen, rafiniran, občutljiv) okus imajoč, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten): palatum sagacissimum PLIN.

2. metaf. bistroumen, ostroumen, tankoumen (tenkoumen), moder, bister, bistroviden, prodoren, premeten, prebrisan, prekanjen, zvit: MART., EUTR., P. F. idr., homo animal sagax CI., hospites H., curae H. modra skrb(nost), mens CI., LUCR., animus LUCR., PLIN., ratio LUCR., ingenia sagaciora IUST., sagacissimus ad suspicandum CI., viro ... in coniectura sagacissimo IUST.; z abl.: civitas rimandis offensis (v raziskovanju, zasledovanju razžalitev) sagax T., sollertia occultandis fraudibus sagax PLIN.; z gen.: SIL., IUST., AMM. idr., utilium sagax rerum ... sententia H. s koristnimi nauki bogati reki, rerum naturae sagacissimus COL.; pesn. z inf.: sagax ventura videre O. bistro (bistrovidno) spoznavajoč prihodnost. – Adv. sagāciter premeteno, ostro, natančno, natanko, temeljito: duo duces sagaciter moti sunt L., sagaciter pervestigare CI., sagaciter perspicere naturam alicuius SUET., tu sagacius odorabere CI., ut odorer, quam sagacissime possim, quid sentiant CI., cum sagaciter fuerit intuitus Q., sagaciter prospecturus omnia AP.

saleté [salte] féminin umazanost, umazanija, nesnaga, nesnažnost; figuré kvanta; familier grdobija; grdo, objestno, nemoralno dejanje; iztrebek, drek; populaire prostitutka

le chien a encore fait ses saletés dans la cuisine pes se je spet podelal v kuhinji

samojed samostalnik
(pes) ▸ szamojéd [kutya]

saní sledge; ZDA sled; (konjske) sleigh

motorne saní snowmobile
pes, ki vleče saní sledge dog
vožnja s sanmi sleigh party, sleigh ride
peljati se s sanísanmi to ride in a sleigh, to sledge, to sleigh, ZDA to sled, to go sleigh-riding, to go in a sledge, to drive in a sleigh

sanitéten sanitary; hygienic

sanitétni avto (motor) ambulance
sanitétni artikli sanitary articles pl
sanitétno letalo ambulance plane, (veliko) airborne ambulance
sanitétna oprema medical equipment
sanitétni pes first-aid dog, ambulance dog
sanitétna postaja sanitary station, firstaid post (ali dressing station)
sanitétni ukrep sanitary measure
sanitétni vlak ambulance (ali hospital) train

savant, e [savɑ̃, t] adjectif učen; strokovnjaški, izveden, dobro podkovan (en v); vešč, spreten; dobro premišljen; poučén; masculin učenjak

savant atomiste atomski raziskovalec
animal masculin, chien masculin savant dobro zdresirana žival, pes
mot masculin, terme masculin savant učena, knjižna beseda
Marie Curie fut un grand savant M. Curie je bila velika učenjakinja
c'est trop savant pour moi to je preučeno, pretežko zame

scaeva² -ae, f (scaevus) (pred)znamenje, dobro ali slabo: bona PL., ea dicta ab scaevā, id est sinistrā, quod quae sinistra sunt bona auspicia existimantur VARR., canina PL. ki ga da človeka srečujoč pes.

scalognato agg. nesrečen:
essere scalognato imeti smolo
essere scalognato come il cane in chiesa počutiti se kot pes v cerkvi

scent¹ [sent] samostalnik
duh, vonj, parfum, dišava; zadah
lov voh, vohanje
figurativno nos, sled

scent of hay vonj po senu
false scent napačna sled (tudi figurativno)
hound of keen scent pes ostrega duha
to be on the right (wrong) scent biti na pravi (napačni) sledi
to follow up the scent iti za sledjo, iti po sledi
he has a scent for bargains ima dober nos za ceneno blago
to lose (to recover) the scent izgubiti (zopet najti) sled
to put (to throw) off the scent speljati s (prave) sledi
to put on the scent spraviti na sled

Schneider, der, (-s, -) Beruf: krojač; Technik rezilo; nož; bei der Waage: nožni ležaj; Tierkunde pisanka; frieren wie ein Schneider prezebati kot pes; aus dem Schneider sein beim Kartenspiel: biti iz vode, figurativ biti iz najhujšega