Franja

róžen (de) rose, rosé, des roses

rožni grm rosier moški spol
rožno olje huile ženski spol (ali essence ženski spol) de roses (ali rosat)
rožni venec (religija) rosaire moški spol, chapelet moški spol
rožna voda eau ženski spol de rose
rožni vonj odeur ženski spol (ali parfum moški spol) des roses
moliti rožni venec (religija) dire (ali réciter) son rosaire (ali son chapelet), égrener son chapelet

róžen (-žna -o) adj. rosa; di rosa; roseo:
rožni vrt roseto
rožni grm rosaio
rožni trn spino di rosa
rožno olje olio di rosa
rožna mladost beata gioventù
rožno jutro mattino sereno
bot. rožni koren rodiola (Rhodiola rosea)
zool. rožni škržat cicalina delle rose (Typhlocyba rosae)
rel. rožni venec rosario

róžen¹ de (las) rosas

rožni vonj, aroma aroma m de las rosas
rožna esenca esencia f de rosas
(divji) rožni grm rosal m (silvestre)
rožno olje aceite m rosado; esencia f de rosas
rožni venec guirlanda f de rosas; rel rosario m
rožna voda agua f de rosas
moliti rožni venec (rel) rezar el rosario

rožmarínov (-a -o) adj. di rosmarino:
rožmarinovo olje olio di rosmarino

rudnínski mineral

rudnínsko olje mineral oil
rudnínski vrelec mineral spring

rudnínski minéral

rudninsko olje huile minérale
rudninske snovi substances minérales

Sabīnī -ōrum, m Sabín(c)i, staroitalsko pleme v srednji Italiji ob Naru in Aternu, severovzhodno od Rima; njihova mesta so bila Amiternum, Corfinium, Cures, Reate: CA. AP. SERV., VARR., CI., L., O., H.; meton. Sabínsko, Sabínska dežela: ex Sabinis VARR., L., V., in Sabinos VARR., ardui Sabini H.; occ. posestvo na Sabínskem, Horacijeva podeželska pristava na Sabinskem ob Digenciji, severovzhodno od Tiburja: satis beatus unicis Sabinis H.; sg.

1. Sabīnus -ī, m Sabínec: L.; tudi Sabín, eponimni heroj sabinskega ljudstva.

2. Sabīna -ae, f Sabínka: IUV., STAT.; v pl.: O., PR., MART. Od tod
a) adj. Sabīnus 3 sabínski: COL., STAT. idr., lingua VARR., ager VARR., CI., H., proelium CI., castra, exercitus, mater, mulier L., gens, patres O., baca IUV. oliva, faex MART. sabinsko olje (ki je močno dišalo), herba Sabina CA., V. (Culex), O., PR., COL., PLIN., AP. H. (Iuniperus Sabina LINN.) sabinski brin (sabinska brin(j)a), ki so jo uporabljali za kadilo, ille rex (= Numa) LACT.
b) subst. Sabīnum -ī, n (sc. vinum) sabínec, sabínsko vino: vile potabis ... Sabinum H. – Adv. Sabīnē po sabinsko = v sabinskem jeziku: VARR.

sacrament [sǽkrəmənt]

1. samostalnik
cerkev zakrament (zlasti obhajilo in krst); simbol, znak (of za)
slovesna, svečana prisega; sveta zveza; misterij, nekaj svetega ali mističnega

the Sacrament obhajilo
the last Sacrament (sveto) poslednje olje
to administer the sacrament podeliti obhajilo komu, obhajati koga
to receive the sacrament prejeti obhajilo
to take the sacrament to do s.th. priseči, da bomo nekaj storili
to take the sacrament (up) on s.th. priseči na kaj

2. prehodni glagol
(ob)vezati koga s slovesno prisego

salad [sǽləd] samostalnik
(začinjena) solata; sesekljano meso, pomešano s kako solato

salad dish skleda za solato
salad oil namizno (olivno) olje (za solato)
lobster salad jastog v solati

sampsa -ae, f olivna drozga, iz katere se stiska olivno olje: postero die inicitur quam mundissimis molis suspensis, ne nucleus frangatur, et, cum est in sampsam (po novejših izdajah samsam; prim. samsa) redacta, tunc sal coctus tritus que manu permiscetur COL.

samsa -ae, f olivna drozga, iz katere se stiska olivno olje: postero die inicitur quam mundissimis molis suspensis, ne nucleus frangatur, et, cum est in samsam (po starejših izdajah sampsa; prim. sampsa) redacta, tunc sal coctus tritus que manu permiscetur COL.

sandalov pridevnik
1. (o snovi) ▸ szantálfa, szantál
2. (o drevesu) ▸ szantálfa

sandalovina samostalnik
1. (les) ▸ szantálfa
2. (esenca) ▸ szantálfa, szantál

sasafrasov (-a, -o)
sasafrasov les das Fenchelholz
sasafrasovo olje das Sassafrasöl

scorteus 3 (scortum)

1. kožnat, kožén, kóžen, usnjen, usnjat: paenula VARR. FR., MART., pulvinus CELS., fascinum PETR., sacculus P. F., ne quid scorteum adhibeatur AUCTOR AP. VARR. nobena usnjina. Od tod subst.
a) scortea -ae, f kožuh, usnjeno oblačilo, usnjina: SEN. PH., MART.
b) v soobl. scortia -ae, f usnjena posoda za olje, usnjena cev: ISID.
c) scortea -ōrum, n usnjina, stvari (izdelki) iz usnja: VARR., P. F., scortea non illi fas est inferre sacello O.

2. metaf. usnjat = star, zgrbančen; v besedni igri: scortum scorteum AP.

seme m

1. agr. seme:
seme ibrido hibridno seme
semi duri, oleosi trda, oljnata, oljna semena
olio di semi semensko olje
si è perduto il seme pren. takih ni več
porre un terreno a seme obdelati zemljišče za sejanje

2. ekst. pog. koščica

3. biol. seme, sperma

4.
semi pl. kulin. proso (vrsta testenin)

5. knjižno rod

6. pren. seme, klica, začetek:
il seme della discordia seme razdora

7. igre barva (pri kartah)

seménski (-a -o) adj. del seme, di semi; da seme; seminale; seminifero:
semenska vlakna fibre seminali
semensko olje olio di semi
semenski krompir, semenska pšenica patate, grano da seme
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. semenska celica spermio, spermatozoo, cellula spermatica
gozd. semenska plantaža vivaio per sementi
biol. semenska tekočina liquido spermatico
zool. semenska vrečka vaso spermatico
biol. semenska zasnova ovulo
agr. semenski plašč involucro del seme
semenski vejalnik tararà
semenski vibrator trabatto
anat. semensko povesmo funicolo spermatico

sēria -ae, f velika podolgovata, trebušasta lončena posoda, velik vrč, sod, kad, bečvà (bèčva), čebèr (čèber), banja (za vino, olje, sadje idr.): PL., TER., CA., VARR., L., COL., PERS., LAMP., DIG.

sésame [sezam] masculin, botanique sezam; (figuré)

le sésame, le «sésame, ouvre-toi» magična beseda, formula, s katero pridemo do česa, dosežemo kaj
huile féminin de sésame sezamovo olje

sesíriti se (-im se) | sesírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. accagliarsi; rapprendersi:
majoneza se sesiri, če se ji prehitro dodaja olje la maionese impazzisce se le si aggiungle l'olio troppo velocemente

2. (strditi, strjevati se) coagularsi (sangue)