Franja

sūmō -ere, sūmpsī, sūmptum (iz *subs-emō; prim. umbr. sumtu = sūmitō)

1. vzeti, jemati (si), prije(ma)ti (za) kaj, zgrabiti (za) kaj: fustem Pl., aliquid duobus primoribus digitulis Pl., vas ali legem in manus Ci., Epicurum autem et Metrodorum non fere praeter suos quisquam in manus sumit Ci., nosse causas, quarum orationes in manus sumpserimus Q., sumere epistulam S., L., litteras Ci. ep. ali frumentum in cellam Ci. k sebi vzeti, (s)prejeti, frumentum ex agris C., iam commeatu sumpto L., equum alicui C. (od)vzeti; toda: equum ab aliquo C. = dobiti, prejeti, pomum de lance O., cyathos H., ferrum O., arma Ci., L., N., V., T. prijeti za orožje, odločiti se za orožje, bucina sumitur illi O.; o jedači in pijači = (po)jesti oz. (s)piti, popi(va)ti, (za)užiti, použi(va)ti, zauži(va)ti: Sen. ph. idr., cibum Petr., quidquid cibi sumpsi N., lacerta in cibo sumpta Plin., sumere venenum, soporem N., partem Falerni, medicamentum Cu., potiunculam Suet.; o obleki, obutvi ipd. vzeti (si), jemati (si), nade(va)ti si, obleči (oblačiti) (si), obu(va)ti (si): togam praetextam L., sumpta virili toga Ci., regium ornatum nomenque sumere N., calceis et vestimentis sumptis Ci. potem ko se je obul in oblekel, gausapa si sumit, gausapa sumpta proba O., sumpta famulari veste Suet., sumere diadema Val. Max.; pren.: abiectā quaestoriā personā comitisque sumptā Ci. potem ko je nase vzel (prevzel) vlogo; o jemanju, prejemanju denarja = vzeti, jemati, preje(ma)ti, zaje(ma)ti, vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati, izposojevati) si, sposoditi (sposojati, sposojevati) si: argentum ab aliquo Ter., pecuniam sumpsit mutuam a Sex. Stloga Ci., pecuniam … sumptam mutuam Faesulas ad Manlium … portare S., si mutuas non potero, certumst sumam faenore (proti obrestim) Pl.; tudi sumere pecuniam (brez mutuam) in samo sumere ab aliquo Ci.; kot kupec si kaj vzeti ali jemati = kupiti, kupovati: decumas agri Ci., tanti ista (sc. signa) sumpsisti Ci. ep., quae (sc. obsonia) parvo sumi nequeunt H.; tudi = naje(ma)ti: perventumst eo, quo sumpta navis est Ci.; vzeti = osvojiti, pribojevati (si): proelio sumpta Thessalia est Fl.; occ.
a) vzeti (si), jemati (si) = dobi(va)ti: arma ab Samnitibus S., ex Gallia auxilia Cu., ex qua urbe vinum sumeret N.
b) v rabo vzeti (jemati), (po)rabiti, uporabiti (uporabljati), obrniti (obračati) na kaj, izda(ja)ti, zapraviti (zapravljati), (po)trošiti: ei (sc. rei) hilarem hunc sumamus diem Ter., diem sumere ad deliberandum C., sibi aliquot annis sumptis ad confirmandas copias Ci., ad colloquium castra sumere Ci. določiti, operam frustra Ter. ali frustra tantum laborem sumere C. zastonj si (toliko) prizadevati, sumpseris tibi familiaritatem nostram ad praesidium ornamentumque Plin. iun., in mala uxore atque inimico siquid sumas, sumptus est: in bono hospite atque amico quaestus est, quod sumitur Pl., minus in istis rebus sumptumst sex minis Pl.; pesn. α) spolno vzeti (si), rabiti, uži(va)ti: mille licet sumant O., cum … nudam cuperet sumere uterque prior Mart., cum (sc. senex) voluerit aliquid sumere, opus anhelitu prodet Petr. β) (o)slabiti, treti, prevze(ma)ti: curis sumptus suspirantibus Enn. ap. Ci., venustate eius (sc. iuvenis) sumitur (sc. mulier) Ap.

2. metaf.
a) vzeti (si), jemati (si), preje(ma)ti, dobi(va)ti, pridobi(va)ti: a Pompeio exempla Ci., ex hoc numero nobis exempla sumenda sunt Ci., sumere cognomen Ci. dati si, tempus cibi L. vzeti si, quamcumque deus tibi fortunaverit horam, grata sume manu H., ne petite auxilium, sed sumite O., laudem a crimine sumere O. zadobi(va)ti, pridobiti si, sumere praerupta gaudia O. uži(va)ti, robora O., vires O., H., robur corporibus animisque (na telesu in duši) L., sumpto rigore O., unde (= ut inde) vitam sumeret aptius H., distat, sumasne prudenter an rapias H., ab uno signo sumamus exordium Macr., fictio a capite sumit exordium Lact., ab illa quaestione principium sumere Lact.; poseb.: sumere animum O. osrčiti se; toda: animum ex eventu sumere T. odločiti se; z objektnim gen.: interficiendi domini animum sumere T. skleniti ubiti (usmrtiti) gospodarja; tudi sibi sumere z inf.: hi, qui sibi lugere sumpserunt Sen. ph. ki so sklenili; supplicium sumere kazen izvršiti (izvrševati), kaznovati: supplici sibi sumat, quod volt ipse, ob hanc iuriam Pl., damnati proditores sumptumque supplicium L., supplicium sumere de aliquo Ci., C. ali ex aliquo L. ali ab aliquo Val. Max. izvršiti nad kom (smrtno) kazen, kaznovati koga (s smrtjo); pesn.: et poenam scelerato ex sanguine sumit V. in se maščuje morilčevi krvi, quis tam crudelīs optavit sumere poenas? V. kdo si je dovolil tako kruto mrcvarjenje (tako kruto te razmrcvariti)?; occ. vzeti (si), jemati (si) = (iz)voliti, izbrati (izbirati) (si); s stvarnim obj.: sumere sibi studium philosophiae Ci., nos Capuam sumpsimus Ci. ep., sumere diem (sc. inaugurationis) Ci., tempus colloquendi N., hiberna sumpserant ad ipsorum luxuriam N., vilia potissimum sumere N., laxamentum plebi L., hic vobis bellum et pacem portamus: utrum placet, sumite L., sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus H., quis te mala sumere cogit? aut quis deceptum ponere sumpta vetat? O.; pesn. sumere (sibi) z inf. izbrati si za predmet (za temo, za tematiko): quis sibi res gestas Augusti scribere sumit? H., quem virum … tibiā sumis celebrare, Clio? H.; z osebnim obj.: potestas non modo reiciendi sed etiam sumendi recuperatores Ci., sumere duces amnis peritos Cu. dobiti, priskrbeti si, quod tres patricios magistratus … nobilitas sibi sumpsisset L., sumere disceptatorem L., ne ego meliores liberos sumpsisse videar quam genuisse S. da sem vzel za svoje, da sem posinovil, sumere duos Caesares Eutr.; z dvojnim acc.: consulentibus nominatim Pythia praecepit, ut Miltiadem imperatorem sibi sumerent N., aliquem sibi collegam sumere Eutr.
b) kaj v roko (roke) vzeti (jemati), nase vzeti (jemati), ukrepati = začeti (začenjati), lotiti (lotevati) se česa, podvze(ma)ti kaj, prevze(ma)ti: tibi haec opera sumenda est Ci., sumere inimicitias Ci., proelium S. fr. ali proelia Suet. zače(nja)ti boj(e), spustiti (spuščati) se v boj(e), duellum cum aliquo L., bellum L., Fl., bellum facile sumi, aegerrume desinere S., sumere expeditionem Fl., periculum Sil., nec ponit aut sumit secures arbitrio popularis aurae H., quae prima exordia sumat? V. kjer bi začel?, prima fide (= fidei, gen.) vocisque ratae temptamina sumpsit O. je poskusila.
c) spreje(ma)ti, nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti: animo obsequium Pl., si vero etiam vitiosi aliquid est, id sumere et in eo vitiosum esse non magnum est Ci., patrum vestrosque antiquos mores vultis pro his novis sumere L., sumere formas V., speciem hominis O., Fortuna … vultus modo sumit acerbos O. zdaj neprijazno nabere obraz, sumere temperiem O., est etiam calor ille animo, quem sumit, in ira cum fervescit … ardor Lucr.; occ. privze(ma)ti, navze(ma)ti se česa, (pri)lastiti si, prisvojiti (prisvajati) si kaj: ipse autem Ariovistus tantos sibi spiritus, tantam arrogantiam sumpserat, ut … C. se je (bil) navzel tolikšne ošabnosti, tolikšne predrznosti, ne imperatorias sibi partes sumpsisse videretur C., sumere sibi iudicium C., sume superbiam H. navzemi se ponosa, bodi ponosna, sumpsi hoc mihi pro tua in me observantia Ci. ep., mihi non sumo tantum neque adrogo Ci.; s finalnim stavkom: hoc tibi sumis, ut innocens iudiceretur? Ci.
d) z ACI (v mislih, govoru) vzeti (jemati), imeti, šteti (kaj za kaj, kaj za kakšno), misliti (si), domnevati, določiti (določati): unde datum sumis Pl., beatos esse deos sumpsisti: concedimus Ci., tibi hoc sumis neminem, nisi qui patricius sit, bono esse genere natum Ci., id sumere istos pro certo, quod dubium controversumque sit Ci., pro non dubio sumebant … aequius esse … L., alterutrum fatearis sumasque necessest Lucr.; od tod subst. pt. pf. sūmptum -ī, n (gr. λῆμμα) domneva, domnevek = mnenje, podmena, premisa, hipoteza, ki jo je tudi nasprotnik dopustil, starejše podmenílo: M.; occ. v misel vzeti (jemati), v ozir (poštev) vzeti (jemati), omeniti (omenjati), navesti (navajati): homines natos sumere odiosum est Ci., ex hisque tuis sumam aliquem Ci., unum hoc sumo Ci., quid enim quisquam potest ex omni memoria sumere inlustrius? Ci., sumere annum tertium Ci., aliquid argumenti loco C. kot (za) dokaz, exemplum, testimonium Corn.

Opomba: Sinkop. inf. pf. sūmpse Naev. ap. Gell.; zastar. pf. surēmit = sumpsit, surempsit = sumpserit po: Fest. in P. F.

sunken [sʌ́ŋkən]

1. zastarelo pretekli deležnik od to sink

2. pridevnik
potopljen; upadel, udrt

a sunken battery vojska vkopana baterija
sunken cheeks udrta lica
sunken eyes udrte oči
a sunken face upadel, udrt obraz
sunken in oblivion pozabljen
sunken in reflections globoko zamišljen
sunken rock podvodna skala (greben, čer)
a sunken ship potopljena ladja

suspīrium -iī, n (suspīrāre)

1. globoko sopenje, globok sopljaj, vzdih, vzdihljaj, sapa, dih: alto tantum suspiria ducis pectore O. globoko sopeš; tako tudi: penitus traxit suspiria motu O.; suspiria dura Lucan., nec dat suspiria cursus Lucan., versabant suspiria Sil., cessant suspiria Mart., ut suspiria nulla sentiantur Mart.; occ. (kot bolezen) tiščanje v prsih, težka sapa, sopihanje, zasopihanost, zadihanost: uni morbo assignatus sum, qui dici suspirium potest Sen. ph., suspirio laborantibus Col. (o ovcah), suspirium articulare P. Veg., morbus cito in suspirium, i. e. anhelitum transit P. Veg.

2. vzdihovanje, vzdihljaj, ječanje, stok, stokanje: sine sollicitudine, sine desiderio, sine cura, sine suspirio Ci., Myrrha patre audito suspiria duxit ab imo pectore O. je prav globoko (za)vzdihnila, vultum ima ad suspiria ducere O. obraz razvleči k vzdihu (vzdihovanju), odi ego quos numquam pungunt suspiria somnos Pr.; occ. v pl. = vzdihljaji ljubezni, ljubezenski vzdihljaji: talibus alloquitur, repetens suspiria, dictis O., sollicitus repetam totā suspiria nocte Tib.; meton. (v pl.) žalost, bolečina, tuga, starejše pečal: cum uxor vigilias, somnos, suspiria matri Liviae patefaceret T.

sùza ž, mn. sȕze súza solza: suza radosnica solza veselja; pokapati lice -ama omočiti obraz s solzami; liti, roniti, prolijevati grozne -e; gorke -e; -e zasječene vinove loze, voštane svijeće; suze majke božje bot. migalica, Briza media

svíla ž
1. svila: prirodna, umjetna, vještačka, veštačka, sirova svila; fabrika, tkaonica -e; preradba sirove -e; končanje -e sukanje svile; čovjek mekan kao svila človek mehak kot svila; nositi -u i kadifu oblačiti se razkošno; prodavati nekome -u vleči koga za nos, imeti koga za norca; pustiti kome crvenu -u udariti koga v obraz, po nosu, da mu teče kri
2. koruzni laski: svila na kukuruznom klipu

ščitnik¹ moški spol (-a …) der Schutz, der Schützer (za golen Schienbeinschutz, gumijast Gummischutz, za koleno Knieschützer, Knieschutz, za uho Ohrenschützer, robni Kantenschutz, za roko Handschutz, Handschützer, za verigo Kettenschutz, za komolec Ellbogenschützer, za nogo Beinschutz, za obraz Gesichtsschutz, za oči Augenschutz, za vrat Halsschutz, tilnični Nackenschutz); pri varjenju: der Schutzschild; pločevina: das Schutzblech; iz blaga: der Schoner (za rokave Ärmelschoner), za pohištvo: der Schonbezug
ščitnik za oči der Schirm, der Augenschirm
ščitnik za kolena das Knieleder, die Kniegamasche
ščitnik za prst die Fingerkappe

šíniti (-em) | šínjati (-am) perf., imperf.

1. pren. guizzare, slanciarsi, correre, piombare; saltare, sprizzare:
šiniti iz hiše slanciarsi fuori di casa
kri je šinila iz rane il sangue sprizzò dalla ferita
šiniti iz postelje saltare dal letto

2. guizzare, balenare, andare:
od jeze mu je kri šinila v obraz dalla rabbia il sangue gli andò al volto
misel mu je šinila skozi možgane gli balenò un pensiero nella testa
strah jim je šinil v kosti presero una terribile paura

škrlát (-a) m (barva, tkanina) porpora; knjiž. ostro, (colore) scarlatto:
(v obraz) rdeč kot škrlat rosso acceso (in faccia)
obleči škrlat indossare la porpora (cardinalizia)

špíčast (-a -o) adj. pog. (koničast) appuntito, a punta; magro, dimagrito, scarno:
špičast nos naso appuntito
pren. špičast obraz volto dimagrito
imeti špičasti jezik avere una lingua mordace
biti špičast za jed fare lo schizzinoso nel mangiare
star. špičasti robčki fazzoletti orlati di pizzo

tagliare¹

A) v. tr. (pres. taglio)

1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez

2.
tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
tagliare un bosco sekati gozd
tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
tagliare un diamante brusiti diamant
tagliare una droga mešati mamilo
tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)

3.
tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
tagliare l'erba kositi travo
tagliare una gamba amputirati nogo
tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
tagliare la testa odsekati glavo
tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge

4.
la barca taglia le onde čoln brazda valove
una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
tagliare le carte premešati karte
tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
tagliare la palla šport rezati žogo

5.
tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
tagliarsi la gola pren. ubiti se
un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge

6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
tagliare un articolo skrajšati članek
tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore

7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik

8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
tagliare la curva sekati ovinek
tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta

B) v. intr. iti po najkrajši poti
tagliare diritto iti naravnost

C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se

taillader [tajade] verbe transitif zarezati, zasekati

se taillader urezati se (le visage v obraz)

tēctōrius 3 (tēctor) namenjen (služeč, potreben, rabeč, rabljen) za pokrivanje

1. splošno: panicula Pl. trstje za pokrivanje streh; subst. tēctōrium -iī, n pokrov, pokrivalo: Ca.

2. namenjen (služeč, potreben) za prevleko ali pobelitev (beljenje) stropov, sten, podov, namenjen (služeč, potreben) za slikanje na omet (slikanje fresk), štukaturen, štukaturski, štukaterski: atramentum Plin., opus Varr., Ci.; subst. tēctōrium (sc. opus) štukatura, mavčni (sadreni) omet, „frajh“, beljenje, oblaganje, slikanje na omet, stensko slikarstvo: Plin. idr., concinnum Ci. ep., udum Vitr., recens tectorium calcis Eutr. svež apneni omet, camarae munitae tectorio Varr., cubilia expolita tectoriis Col., ut in tectoriis videmus Ci., balnea gregali tectorio inducta Sen. ph. navadno prebeljen, preprosto pobeljen; metaf. maska, premaz, maža, neko lepotilo (sicer imenovano tudi pinguia Poppaeana), narejeno iz testa, namočenega v osličjem mleku, ki so ga dajali na obraz pred spanjem: Iuv.; pren. belilo = hlinjenje, hlimba, hinavščina: pictae tectoria linguae Pers. laskanje, nec ullo linguae tectorio inane aliquid crepitat Aug.

temáčen (-čna -o) adj.

1. buio, scuro:
temačen prostor un locale buio

2. pren. scuro:
temačen obraz scuro in volto

3. pren. (neprijeten) tetro, fosco:
temačne misli, slutnje pensieri, presentimenti tetri

tèmen (-mna -o) adj.

1. scuro, oscuro, buio, cupo:
temna noč notte scura, buia
temna obleka abito scuro
temna polt pelle scura
temna očala occhiali scuri
temne barve toni cupi
temno pivo birra scura

2. opaco, scialbo:
temna svetloba luce scialba

3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
temne slutnje foschi, cupi presentimenti

4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
temen obraz volto cupo

5. pren. (nazadnjaški) buio:
temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)

6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
temna skrivnost un mistero oscuro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti temen glas avere una voce profonda
nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella

teso agg. napet; nategnjen, raztegnjen:
corde tese glasba napete strune
faccia tesa napet, utrujen obraz
rapporti tesi napeti odnosi
situazione tesa pren. napet položaj (zlasti med državami, političnimi strankami ipd.)
avere i nervi tesi biti nemiren, živčno napet

tête [tɛt] féminin glava; figuré duh, razum; odločnost; trdnost; trdna volja; hladnokrvnost, prisebnost; trdovratnost, trma; oseba; skrajni (z)gornji del; konica; začetek; vrh, krošnja (drevesa); naslovna stran (knjige); sprednja stran (kovanca); uvodnik (v časniku)

à la tête na čelu
à tête reposée premišljeno
de tête na pamet; iz glave
de la tête aux pieds od glave do nog
en tête de na čelu, zgoraj, na vrhu
en tête de la liste na začetku seznama
(en) tête à tête med štirimi očmi
être en tête à tête avec quelqu'un biti na samem s kom
la tête la première na glavo, z glavo naprej, figuré na vrat na nos
la tête basse s povešeno glavo, slepo
la tête haute z glavo pokonci, ponosno
par tête na glavo, na osebo
tête à droite! glej desno!
autant de têtes, autant d'avis kolikor glav, toliko mnenj
article masculin de tête uvodnik
coup masculin de tête nepremišljeno dejanje, neumnost
forte tête samovoljen človek
histoire féminin sans queue ni tête zgodba brez repa in glave
homme masculin de tête sposoben, odločen, pameten človek
mal masculin de tête glavobol
mauvaise tête rogovilež
voix féminin de tête oster, rezek glas
tête atomique atomska glava (pri raketi)
tête baissée s povešeno glavo, slepo
tête folle prenapetež
tête légère lahkomiselnež
tête de ligne izhodiščna, začetna postaja
tête de linotte lahkomiseln človek
tête du lit vzglavje pri postelji
têtes pluriel de moineaux (figuré) premog orehovec
tête de mort mrtvaška glava
tête de pont (militaire) mostišče
avoir une petite tête biti malo inteligenten
avoir une grosse tête (familier) biti preobremenjen z delom
c'est une grosse tête! to je brihtna glava!
avoir de la tête, une bonne tête (familier) biti pametna glavica
avoir la tête froide biti miren
avoir la tête chaude biti vročekrven, hitro se razjeziti
avoir (toute) sa tête biti pri (polni) pameti
avoir mal à la tête imeti glavobol
avoir la tête dure imeti trdo glavo, težko razumeti
je n'ai plus son nom en tête ne spomnim se več njegovega imena
avoir une idée derrière la tête imeti nekaj za bregom, imeti skrivne namene
avoir une tête de cochon, de mule biti trmast, svojeglav
n'avoir rien de plus grave dans la tête ne imeti boljšega posla
avoir une tête sans cervelle, une tête en l'air, une tête de linotte biti lahkomiseln
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, ujeziti se
avoir la tête lourde imeti težko glavo
en avoir par-dessus la tête (familier) imeti vsega čez glavo dovoij; biti do grla sit
se casser, se creuser la tête ubijati si glavo
donner tête baissée dans quelque chose (figuré) naivno, neprevidno iti v past
donner de la tête contre les murs, en mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
être en tête à tête avec quelqu'un biti s kom na samem, med štirimi očmi
être tête nue biti razoglav
être la tête de Turc, servir de tête de Turc biti neprestano v posmeh, biti izpostavljen šalam
faire la tête (populaire) napraviti kisel obraz; namrdniti se; kujati se
il est tête en l'air on je lahkomiseln
faire une tête biti ves začuden, osupel, besen
faire une tête de six pieds de long biti čemeren, žalosten
n'en faire qu'à sa tête narediti vse po svoji glavi
je donnerais, je mettrais ma tête à couper que ... glavo stavim, da ...
se jeter à la tête de quelqu'un pasti komu okoli vratu
c'est à se jeter la tête contre les murs človek bi kar pobesnel
jurer sur la tête de ses enfants priseči pri glavi svojih otrok
laver la tête à quelqu'un (figuré) ošteti, ozmerjati koga
mettre, fourrer quelque chose dans la tête de quelqu'un s težavo, komaj komu kaj v glavo vbiti, razložiti
mettre à prix la tête de quelqu'un razpisati nagrado na glavo kake osebe
se mettre à la tête stopiti, postaviti se na čelo
se mettre dans la tête v glavo si vbiti
se mettre martel en tête delati si skrbi
monter, porter à la tête stopiti, iti v glavo
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga, zbijati šale s kom
perdre la tête izgubiti glavo
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
prendre la tête prevzeti vodstvo, postaviti se ria čelo
risquer sa tête tvegati glavo, življenje
rompre, casser la tête à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa, nadlegovati koga
vous en répondez sur votre tête s svojo glavo jamčite za to
je ne sais pas oû donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
tenir tête protiviti se, upirati se, postaviti se po robu
tenir la tête de sa classe biti prvi v svojem razredu
la tête me tourne v glavi, vse se mi vrti
(faire) tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
il est tombé sur la tête (figuré) na glavo je padel, prismojen je

throw^*2 [ɵróu] prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči, metati, zagnati, zalučati; treščiti
železnica vreči s tračnic; podreti, zrušiti, premagati; zvreči (jezdeca); odvreči (kožo, o kači); izgubljati (perje, dlako); nasuti (nasip); nametati; skotiti (mlade); izstreliti (naboj); izigrati (karto), odvreči; sukati, oblikovati, modelirati (v lončarstvu); hitro položiti, zgraditi (most); predati, izročiti (oblast); prestaviti (čete); izraziti, prevesti (into v)
nagnati, napoditi, pognati; razpisati (natečaj)
ameriško, pogovorno z goljufivim, sleparskim namenom izgubiti (the race dirko)

to throw a banquet (a dance) dati, prirediti banket (ples)
to throw the bull ameriško, sleng širokoustiti se, lagati (da se kar kadi)
to throw a chest sleng prsiti se, postavljati se
he was thrown with bad companions zašel je v slabo družbo
to throw dust in s.o.'s eyes figurativno metati komu pesek v oči
he threw his eyes to the ground figurativno povesil je oči
to throw a fit sleng razkačiti se
to throw a gun on s.o. ameriško nameriti revolver na koga
to throw one's heart (soul, life, spirit) into s.th. popolnoma se predati neki stvari
to throw light on s.th. osvetliti, pojasniti kaj
to throw the javelin šport metati kopje
to throw good money after bad figurativno zopet izgubiti denar, ko skušamo popraviti neko drugo izgubo
to throw open naglo (na široko, na stežaj) odpreti
to throw overboard figurativno rešiti se (česa), vreči s sebe
to throw o.s. zaupati se, izročiti se (upon s.o. komu)
to be thrown upon o.s. biti sam nase navezan
to throw a rope to s.o. vreči komu vrv; figurativno pomagati komu
to throw a sop to s.o. figurativno stisniti komu (napitnino, podkupnino), z drobtinico koga utišali
to throw a scare into s.o. pognati komu strah v kosti
to throw stones at s.o. vreči kamenje na koga, figurativno obdolžiti koga
to throw s.th. in s.o.'s teeth vreči komu kaj, v obraz očitati komu kaj
to throw cold water on z mrzlo vodo politi, figurativno odvzeti pogum; spodbijati vrednost, zasluge (kake osebe)
to throw o.s. into work vreči se na delo
to throw one's daughter at the head of a young man vsiljevati svojo hčer mlademu moškemu

throw off prehodni glagol
odvreči (breme); odložiti, otresti se; opustiti
lov spustiti (pse, sokole), začeti lov; ustvariti, iz rokava stresti (pesem ipd.)
tisk napraviti odtis
lov speljati s sledi
tehnično prevrniti, prekucniti; izklopiti, ustaviti

to throw off an acquaintance prekiniti poznanstvo
to throw off a hundred copies napraviti 100 primerkov (izvodov)
to be thrown off the line biti vržen s tira, iztiriti se
to throw off a yoke otresti se jarma
to throw off one's disguise sneti masko, pokazati svoj pravi obraz
to throw off all sense of shame izgubiti vsak čut sramežljivosti
to throw off a habit opustiti navado
to throw off an epigram hitro in z lahkoto narediti (recitirati) epigram
the news nearly threw me off my legs ob (tej) novici sem se skoraj sesedel
the snake throws off its skin kača se levi

tiré, e [tire] adjectif potegnjen, izvlečen, privlečen; masculin, commerce trasat; nizka hosta za lov s puško

tiré par les cheveux za lase privlečen, iz trte izvit
tiré du latin vzet iz latinščine
ouvrage masculin tiré à 1000 exemplaires v 1000 izvodih tiskano delo
visage masculin tiré upadel obraz
tiré masculin à part posebni odtis, separat
être tiré à quatre épingles biti zelo elegantno oblečen

to¹ [tu:, tu, tə] predlog
(osnovni pomen k)

1.
(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob

to arms! k orožju!
to the right na desno
from Paris to London od Pariza do Londona
face to face iz obraza v obraz
to his eyes pred njegovimi očmi
next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
shoulder to shoulder z ramo ob rami
come here to me pridi sem k meni
I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
to go to the post-office iti na pošto
I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
he jumped to his feet skočil je na noge
I told him to his face v obraz sem mu povedal
to take one's hat off to s.o. odkriti se komu

2.
(časovno) do

five minutes to two dve minuti do dveh
to time točno, pravočasno
to this day do danes
to the minute do minute (na minuto) točno
to the last do zadnjega
to live to a great age doživeti visoko starost

3.
(namera, cilj, posledica ipd.)

as to... kar se tiče...
to you pogovorno vam na uslugo
a friend to the poor prijatelj revežev
to what purpose? čemú?
to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
to this end v ta namen
to my grief sorrow na mojo veliko žalost
dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
to the rescue na pomoč
sentenced to death obsojen na smrt
that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
what is that to you? kaj te to briga?
to come to hand priti v roke, v posest
here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
to tear to pieces raztrgati na kose
would to God (Heaven)! daj bog!

4.
(stopnja, mera, meja)

to the full do sitega, do mile voije
to a high degree v veliki meri
to a great extent v veliki meri, zelo
to the life točno po življenju
to a man do poslednjega moža
to perfection dovršeno
to a nicety na las
to a T do zadnje pičice
to drink to excess čezmerno piti
they were to the number of 400 bilo jih je 400

5.
(pripadnost, posest)

to my cost na moje stroške
to my credit v mojo korist (moj plus)
to the point k stvari (spadajoč)
heir to his father očetov dedič
preface to a book predgovor h knjigi
a victim to influenza žrlev gripe
designer to a firm risar pri neki firmi
he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
he took her to wife vzel jo je za ženo
that is all there is to it to je vse in nič več

6.
(odnos, razmerje)

aversion to s.th. odpor do česa
in comparison to v primeri z
nothing to... nič v primeri z...
to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
to my feeling po mojem občutku
to my knowledge kolikor jaz vem
to my taste po mojem okusu
to my mind po mojem mnenju
to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
ten to one deset proti ena
three to dozen tri na ducat

7.
(rabi za tvorbo dajalnika)

he explained it to me razložil mi je to
it seems to me zdi se mi
she was a good mother to him bila mu je dobra mati

8.
(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)

much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
the time to learn čas za učenje
to be or not to be biti ali ne biti
I want to go želim (hočem) iti
she came to see me obiskala me je
there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
what am I to do? kaj naj naredim?
he was seen to fall videli so ga, kako je padel
we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti

9.
(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)

I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)