Franja

psallō -ere, psallī (tuj. ψάλλω)

1. brenkati (igrati) na strune, poseb. brenkati ali igrati na citre, cítrati, peti ob citranju (ob spremljavi citer): Prud. idr., psallendi scientia Aur., cantare et psallere iucunde Suet., qui canerent voce et qui psallerent Gell., psallere et saltare elegantius quam necesse est probae S., docta psallere Chia H.; brezos.: in caelo cantatur et psallitur Arn., Calliope princeps sapienti psallerat ore Caesius Bassus ap. Prisc.

2. peti (Davidove) psalme ob spremljavi strunskega glasbila ali brez njega: Eccl.; brezos.: psallitur Sid.

pšèničārka ž ob žetvi pšenice zrela hruška

pterōma -atis, n (gr. πτέρωμα) pteróma = zaporedje (postavitev) stebrov = kolonada stebrišče ob obeh straneh grških svetišč: pteromatos enim ratio et columnarum circum aedem dispositio ideo est inventa, ut aspectus propter asperitatem intercolumniorum habeat auctoritatem Vitr., duae columnae inter duas antas interponantur, quae disiungant pteromatos et pronai spatium Vitr., alii vero removentes parietes aedis et adplicantes ad intercolumnia, pteromatos spatiis sublati efficiunt amplum laxamentum cellae Vitr.

pūblicitus, adv. (pūblicus) = pūblicē

1. javno, od države, v državnem imenu, po državnem ukrepu, kot ukrep države, po državnem posredovanju, na državno povelje, po ukazu države, ob državnih stroških, na stroške države: Ter., Enn. ap. Gell., Luc. ap. Non., Gell., hospitio accipi Pl.

2. javno, očitno, vpričo vseh (ljudi), ob navzočnosti, v prisotnosti: ut fiat auctio publicitus Pl., publicitus defendendum est Caecil. ap. Non., publicitus disserere Ap., publicitus esse perinfamem Ap.

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

pȕniti -īm
I.
1. polniti: puniti bure, bačvu; publika puni kazalište, pozorište; puniti crijevo sjeckanim mesom: puniti glavu učenošću
2. nabijati: puniti pušku mecima
3. gatiti: puniti ptice
4. uživati ob pogledu: beg je gledao i punio oči
II. puniti se
1. polniti se: oči mu se pune suzama
2. naraščati: mjesec se puni
3. pridobivati: puniti se parama

pȕnje s dial. vino, ki se daje v cerkev in s katerim se ob krstni slavi vstaja: iznesoše punje i svijeće

quandō-cumque (quando-cunque), adv. (iz quandō in cumque)

1. relat. kadarkoli, kadarsibodi, kadar le, kolikorkrat le: Ca. ap. Plin., Cu., Pr., Col. idr., quandocumque trahunt (sc. me) invisa negotia Romam H., quandocumque fors obtulerat Auct. b. Alx.

2. nedoločno kdaj, enkrat, že kdaj, ob svojem času ali svoj čas, nekoč, nekdaj: quandocumque mihi poenas dabis O.; v tmezi: garrulus hunc quando consumet cumque H.

quandō-libet, adv. (quandō in libet) kdaj, enkrat, že kdaj, ob svojem času, svoj čas, nekoč, nekdaj: necesse est igitur ut mortem recipiat quandolibet, quoniam corporalis est; corpus enim quodlibet solubile atque mortale est Lact.

quandō-que (posplošen quandō)

1. adv.
a) relat. kadarkoli (kadar koli), kadar le, kolikorkrat le: L., Cu., Col., Plin., Petr., Sen. ph. idr., quandoque te in iure conspicis Ci., quandoque ab eādem parte sol iterum defecerit, tum … Ci., indignor, quandoque bonus dormitat Homerus H.
b) nedoločno α) kdaj, enkrat, prej ali slej, nekdaj (kdaj) ob svojem času (svoj čas): Plin. iun., Suet., Macr. idr., ne quandoque incendium suscitet L., quoad ille quandoque veniat Ci. ep., tu quandoque degustabis imperium T. β) včasi(h), kdaj pa kdaj, od časa do časa (časi ter časi): Sen. ph., Cels., Front. idr., submitti tamen in vicinia urbis quandoque oportebit Col.

2. conj. causalis ker (že): quandoque hice homines … spoponderunt … , ob eam rem, … hosce homines vobis dedo L. (fecialsko besedilo).

Opomba: Quandoque = et quando: o rus, quando ego te adspiciam, quandoque licebit … ducere … oblivia … ? H.

quay-berth [kí:bə:ɵ] samostalnik
navtika sidrišče tik ob obali

queja ženski spol ob-, pri-tožba; jeza; telesno trpljenje, hiranje; sodna tožba

formular una queja pritožiti se
tener queja de biti nezadovoljen z

query² [kwíəri]

1. prehodni glagol
vprašati (se) (whether, if če)
povpraševati (about o)
postaviti vprašaj ob tekstu

2. neprehodni glagol
dvomiti

radēnte agg. tik ob:
attrito radente fiz. drsno trenje
corrente radente navt. obalni tok
volo radente let tik ob tleh

radere^*

A) v. tr. (pres. rado)

1. briti:
radi e getta britvica za enkratno uporabo

2. rušiti:
radere al suolo do tal porušiti

3. pren. (rasentare) oplaziti; iti, hoditi tik ob

4. napolniti do roba (merico)

B) ➞ radersi v. rifl. (pres. mi rado) pog. obriti se

rake⁵ [réik] neprehodni glagol
lov (o psu) s smrčkom ob tleh zasledovati sled; (o lovu s sokoli) leteti za divjačino; zgrešiti divjačino; hiteti, divjati, vihrati

rammen in zabijati, zabiti, zadreti, zabosti (v); ein Fahrzeug usw.: zadeti ob, zaleteti se v, treščiti v

randeggiare

A) v. tr. (pres. randeggio) navt. pluti s sošnimi jadri

B) v. intr. navt. pluti ob obali

Randlinie, die, črta ob robu (vozišča)

randständig na/ob robu, marginalen