Franja

électrique [-ktrik] adjectif električen; figuré elektrizirajoč

alimentation féminin, approvisionnement masculin en énergie électrique oskrba z električno energijo
ampoule féminin, appareil masculin, centrale féminin, champ masculin électrique el. žarnica, el. aparat, el. centrala, el. polje
charge féminin, chauffage masculin, circuit (ali: courant masculin), conducteur masculin, cuisinière féminin électrique el. naboj, el. kurjava, el. tok, el. prevodnik, el. kuhalnik
chariot masculin électrique elektrokár
distribution féminin, transport masculin de l'énergie électrique distribucija, prenos el. energije
éclairage masculin, étincelle féminin, fer masculin à repasser, fil masculin, locomotive féminin électrique el. razsvetljava, el. iskra, el. likalnik, el. žica, el. lokomotiva
lumière féminin, moteur masculin, puissance féminin, radiateur masculin électrique el. luč, elektromotor, el. moč, el. pečica (radiator)
rasoir masculin, sonnerie féminin, soudure féminin, tension féminin électrique el. brivnik, el. zvonec, el. varjenje, el. napetost

elektrarna samostalnik
(objekt za proizvodnjo elektrike) ▸ erőműPovezane iztočnice: atomska elektrarna, jedrska elektrarna, mala elektrarna, nuklearna elektrarna, plinska elektrarna, sončna elektrarna, vetrna elektrarna, vodna elektrarna

elektromotóren electromotive; electrically driven

elektromotórni pogon electric propulsion
elektromotórna moč electromotive force (krajšava: emf)

elementáren elemental

elementarni pojmi nociones f pl elementales
elementarni pouk enseñanza f elemental (ali primaria)
elementarna moč naravnih sil violencia f incontenible de las fuerzas naturales

endeavour² ameriško endeavor [indévə] samostalnik
trud, prizadevanje

to do one's endeavour na vso moč se (po)truditi
in the endeavour trudeč se, prizadevajoč si

enot|a¹ [ô] ženski spol (-e …) fizika, kemija, figurativno die Einheit; -einheit, das -maß (časovna Zeiteinheit, Zeitmaß, denarna Geldeinheit, dolžinska Längeneinheit, površine Flächeneinheit, škroba Stärkeeinheit, teže Gewichtseinheit, volumna das Hohlmaß, za moč Leistungseinheit, gospodarska Wirtschaftseinheit, merska Maßeinheit, mlečna Milcheinheit, naselbinska Siedlungseinheit, obračunska Verrechnungseinheit (VE), osnovna Basiseinheit, Grundeinheit, prostorninska Volumeinheit, prostorska Raumeinheit, stanovanjska Wohneinheit, števna Zähleinheit, toplotna Wärmeeinheit, učna Unterrichtseinheit, valutna Währungseinheit); tehnika die Einheit, -einheit, das -werk, das -glied, das -gerät (faradizacijska Faradisiergerät, izdajalna Ausgabegerät, Ausgabeglied, Ausgabeeinheit, krmilna letalstvo Leitwerk, Steuerwerk, Steuereinheit, magnetna tračna Magnetbandeinheit, masna Masseeinheit, nakladalna Ladeeinheit, osrednja Zentraleinheit, prilagoditvena Anpassungseinheit, vhodna Eingabeglied, Eingabeeinheit); matematika (element ena, identiteta) das Einselement
volilna enota der Wahlkreis

enot|a² [ô] ženski spol (-e …) policijska, vojaška: die Einheit, die Truppe, der Verband
enote množina na fronti: die Truppe
akcijska enota das Kommando, das Rollkommando
bojna enota die Gefechtseinheit, die Kampfeinheit, die Kampftruppe
častna enota die Ehrenformation
elitna enota die Elitetruppe, die Eliteformation
intervencijska enota der Eingreifverband, das Überfallkommando
inženirska enota die Pioniertruppe
letalska desantna enota die Luftlandetruppe
padalska enota die Fallschirmtruppe, die Fallschirmjägertruppe
partizanska enota die Partisaneneinheit
planinska enota die Gebirgsjägertruppe
posebna/specialna enota das Sonderkommando
rezervna enota die Ersatztruppe
tankovska enota die Panzereinheit
velika enota der Großverband
koncentracija enot die Truppenkonzentration
obojestranski umik enot die Truppenentflechtung
pregled enot die Truppenschau
premik enot die Truppenverschiebung
številčna moč enot die Truppenstärke
transport enot der Truppentransport
umik enot der Truppenabzug
zmanjšanje enot der Truppenabbau
služenje v enoti der Truppendienst

enour|en [ê] (-na, -no) einstündig; Stunden- (moč die Stundenleistung)

ephorus -ī, m (gr. ἔφορος nadzornik) efor, uradnik v Šparti. Pet eforov je sprva nadzorovalo trg, kmalu so dobili tudi sodno oblast in pravico pozivati druge uradnike na odgovor, kot javni tožilci pa pravico tožiti celo kralje. Naposled so imeli v rokah skoraj vso izvršilno moč: Ci., N.

Opomba: Gen. pl. ephorûm: N.

épuiser [epɥize] verbe transitif izčrpati; razprodati (blago); porabiti (rezerve); omajati (finance); izčrpno obravnavati (témo, vprašanje); familier zelo utruditi, zdelati, zmučiti

s'épuiser izčrpati se, omagati, usahniti (studenec); iti h kraju, h koncu (zaloga); poiti (blago); popustiti (moč); oslabeti (bolnik), opešati
épuiser sa curiosité napasti, zadovoljiti svojo radovednost
épuiser ses flèches izstreliti vse svoje strelice (tudi figuré)
épuiser tous les moyens izčrpati vsa sredstva, vse poskusiti
épuiser les munitions porabiti vse strelivo
épuiser la patience de quelqu'un izčrpati vso potrpežljivost neke osebe
épuiser la santé spodkopavati zdravje
s'épuiser à force de travail pretegniti se pri delu
s'épuiser en efforts inutiles zaman se truditi
ma patience commence à s'épuiser moje potrpljenje gre h kraju

equus in ecus -ī, m gen. pl. -ōrum, pesn. tudi equûm, equ ô m, ecûm

1. konj: Iuv., Suet., idr., obviam fit ei Clodius in equo Ci. na konju, jahajoč, equo vehi N., Plin., ali in equo vehi ali equo uti Ci. jezditi, jahati, equis ire Val. Fl., ali equis vectari L., Cu., Suet., equo admisso accurrere C. na konju pridirjati, incitatos equos sustinere et moderari ac flectere C., equites frenatis equis C., in equum ascendere S. ali equum conscendere L., V., O. konja zajezditi, ex equo descendere ali equum escendere S. razjahati (konja), arma, tela, equi, viri, hostes atque cives permixti S., ex equo pugnare L., equo merere L., ali equo militare Cu. služiti za konjenika, equus me portat, alit rex H. (po grškem pregovoru: ἵππος με φέρει, βασιλεύς με τρέφει o tistih, ki prijetno žive na tuje stroške), nunc athletarum studiis, nunc arsit equorum H. se je zanimal za konje, quibus est equus et pater et res H. ki imajo konje, znamenite prednike in premoženje (šalj. za bogate ljudi), equus publicus državni konj, od države dani konj: L., poseb. poštni konj, jadrniški konj: Ict., Amm. idr. pozni pisci, equi nudi (neosedlani) Sil., equus nobilis Cu.; prim. semper equos atque arma virûm pugnasque canebat V. konjske dirke; preg.: equi donati dentes non inspiciuntur Hier. = podarjenemu konju ne glej v zobe; met.
a) equi virique V., L. konjenica in pehota, utque acris concussit equos, utque impulit arma V. konjenike in pešce; ad equum aliquem rescribere C. med konjenike uvrstiti (tudi = v viteški stan povzdigniti); preg.: equis viris ali viris equisque ali equis virisque Ci. idr. = na vso moč.
b) iuncti equi Pl., V. vpreženi konji = bojni voz, prim.: equos temone pressos conscendit O., quadriiuges in equos adversaque pectora tendit V.; occ. žrebec: equus in armenta tendit equarum V., equ. bellator T.

2. met. konju podobne stvari,
a) bipes equus V. morski konjiček.
b) equus Troianus Pl., Ci., V., H., Hyg., Pr., Iust. trojanski konj; tudi naslov Najvijeve igre: Ci. ep.; pren. preg.: intus est equus Troianus Ci. skrivna zarota.
c) equus ligneus Pl., šalj. = ladja (prim.: (gr. αλὸς ἵππος Hom.).
č) (bojna naprava) zidoder, zidolom: invenisse dicunt … equom [= equum] (qui nunc aries appellatur), in muralibus machinis Epium ad Troiam Plin.
d) kot nom. propr. Equus konj = ozvezdje Pegaz: Ci., Hyg., Col., Plin.

erculeo agg.

1. herkulski

2. pren. močen, korenjaški, silen:
forza erculea silna moč

erklären pojasniti, razložiti (das erklärt sich to se da/je moč razložiti); Mathematik definirati, določiti; durch eine Aussage: izjaviti; sich schuldig/bankrott erklären izjaviti, da ...; sich bereit erklären izreči svojo pripravljenost; sich für/gegen ... erklären izreči se (za/proti), opredeliti se (za/proti); erklären als določiti za; als ehelich erklären pozakoniti; als ehemündig erklären pripoznati zrelost za zakon; erklären für razglasiti za, spoznati za; erklären zu določiti za; (sich) erklären zu razglasiti (se) za; den Krieg erklären napovedati vojno

esmerar (iz)gladiti, polirati

esmerarse prizadevati si na vso moč

evidēnza f

1. očitnost:
l'evidenza dei fatti očitnost dejstev
mettere in evidenza opozoriti na, podčrtati
mettersi in evidenza opozoriti nase, vzbuditi pozornost; izrazna moč:
l'evidenza di una metafora izrazna moč prispodobe

2. gotovost, jasnost:
è di una evidenza matematica to je matematično gotovo

exercer [ɛgzɛrse] verbe transitif uriti, vaditi, vežbati; opravljati, izvrševati; dresirati; izobraziti; uporabljati (kako sposobnost); izvajati; razvi(ja)ti; uveljaviti (pravico); postaviti na preskušnjo (potrpljenje); verbe intransitif, médecine prakticirati; imeti (odvetniško) prakso

s'exercer vaditi se (à v), sport trenirati; čutiti se, pokazati se (vpliv, spretnost, moč) (sur quelqu'un pri kom, dans un domaine na nekem področju)
le professeur exerce ses élèves à la conversation en anglais profesor vadi svoje učence v angleški konverzaciji
exercer la médecine, un métier, une profession izvrševati zdravniški poklic, obrt, poklic
exercer son droit uveljaviti svojo pravico
exercer une influence, une pression izvajati vpliv (vplivati), pritisk (sur na)
s'exercer à tirer, à la patience vaditi se v streljanju, v potrpežljivosti

expansif, ive [ɛkspɑ̃sif, iv] adjectif ki se širi ali teži k širjenju, ekspanziven; figuré zaupljiv, komunikativen, odkrit; physique raztezen

force féminin expansive ekspanzivna moč
avoir la parole expansive imeti srcé na jeziku
être d'un naturel expansif biti odkritosrčen

exserō in (redko) exerō -ere -(s)erui -(s)ertum

I.

1. ven dati, dati iz česa, pomoliti iz česa, potegniti, (po)vzdigniti (povzdigovati): adversus Gallum … linguam … ab inrisu exserentem L., ensibus exsertis O. z golimi meči, exserere manum L., Fr., brachium Q., radicem Col. izruvati, vincula Col. razvezati; pesn.: caput altius O., digitum exsere, peccas Pers. le mezinec iztegni, exserere ad osculum caput Petr. Od kod? z abl.: caput ponto, aquis bracchia O., viam, quā se exsereret O., exserere se domicilio (o polžu) Plin. zlesti iz hiše = lupine, s praep.: herba cacumen exserit ex humo O., exserere linguam per os Plin., caput ab oceano Lucan.

2. occ. (ude izpod obleke) pomoliti = razgrniti (razgrinjati), razgaliti (razgaljati): dextris humeris exsertis C., exserere bracchia O., exserta mamma, papilla V., exserere uber Val. Max.; z grškim acc.: Amazon, unum exserta latus pugnae V. na eni strani (prsi) razgaljena za boj, truces exerta manūs Val. Fl., exerti ingentes humeros Stat.

— II. pren.

1. rešiti česa: se aere alieno Ci.

2. kaj očitno storiti = (po)kazati, razode(va)ti: secreta mentis ore Sen. tr., ut in genere causae indubitabili fiducia se ipsa nimium exserere non debeat Q., exserere principem Suet. svojo moč kot vladar kazati, in librum tuum ius, quod dedisti Plin. iun., virtus exseret se aliquando Lact., suave quoddam principium dicendi exseritur Amm. — Od tod adj. pt. pf. ex(s)ertus 3, adv. -ē,

1. ven pomoljen, od tod štrleč: dentes exerti, ut apro Plin., manus exertiores Q.

2. pren.
a) očiten: exerto bello Stat.
b) močan, krepak, pogumen, srčen: exserere cachinnus Ap., vigor, bellator Amm., exsertiores foris, subiecti domi Tert., exserte iubere Tert. strogo, ad audendum exsertius consurgere Amm.

exsorbeō (exorbeō) -ēre -sorbuī in (redko) -sorpsī (—)

1. docela izsrka(va)ti, posrka(va)ti, vsrka(va)ti, vsesa(va)ti, izpiti, popiti: gustaras civilem sanguinem vel potius exsorbueras Ci., vestis sanguinem exsorbuit Ci., exsorbere ova Plin.; pesn.: (striges) pectora exsorbent avidis infantia linguis O.

2. pren. pogoltniti, požreti: flumen multas arbores cum magna soli parte exsorbuit Cu. je požrla = je odtrgala, izpodnesla; occ.: animam amborum exsorbebo Pl. bom izgnal, quantas iste Byzantiorum praedas exsorbuit? Ci. je požrl = si je prisvojil, multorum … difficultatem exorbuit Ci. mnogih trmo je okusil = je izkusil, cum tot congiaria principum et ingens Capitolii vectigal singulis comissationibus exsorpsisset Sen. ph. je bil požrl = potratil, viros (sc. concubitu) exsorbere Iuv. možem moč izpiti = oslabiti jih.

exsuperō (exuperō) -āre -āvī -ātum

I.

1. intr. dvigniti se, vzdigati se nad kaj
a) (o sapi): aegris faucibus exsuperat gravis halitus Pers.
b) (o ognju) = kvišku udariti (udarjati), buhniti: ignis … summa ad fastigia … volvitur; exsuperant flammae V.; pren.: magis exsuperat violentia Turni V. vzplameni.

2. trans. vzdigati se nad kaj: angues exsuperant undas V., vites exuperant ulmos Plin.

— II. pren.

1. iti čez kaj, prek česa, kaj prestopiti (prestopati), prelesti, prehajati, prekoračiti, preseči (presegati): exsuperare angustias L., solum Helori V. jadrati prek … , iugum V., clivum Sen. ph., amnem Plin., Nilus exuperavit sedecim cubita Plin., mulli binas libras ponderis raro admodum exuperant Plin., (vitis) vino … quod genuit aestatem non exuperans Plin. katere vino se ne drži dlje od enega poletja, tu vero, pater, vive et me quoque exsupera Val. Max. in preživi tudi mene; o abstr.: id summum exsuperat Iovem Ci. poet. presega celo moč najvišjega Jupitra, magnitudo sceleris omnium ingenia exsuperat S. presega vse, kar si more človek misliti, multitudo Gallorum omnem sensum talis damni exsuperans L., operum fundamenta exsuperare L., alicuius laudes exsuperare L., materiā vires exsuperante meas O.; z abl. = prekositi (prekašati) koga (kaj) v čem, presegati koga (kaj) v čem: aliquem impudentiā Enn. fr., omnes Tarquinios superbiā L., qui … exsuperans morum nobilitate genus O., sol montem Idam exoriens exuperat latitudine Plin.; brez obj.: quantum feroci virtute exsuperas V.

2. premagati, zmag(ov)ati, obvladati; abs.: cum sol et vapor … exsuperarint Lucr., si non poterunt exsuperare, cadant O., cum copia humoris exsuperat Sen. ph.; z obj.: Turnus exsuperat moras V., caecum exsuperare consilium V., exuperans astu Sil. — Od tod adj. pt. pr. ex(s)uperāns -antis izvrsten, odličen: exsuperantes viri Pac. fr., mulier exsuperanti forma Gell., uter esset exsuperantior, certabatur Gell., equus colore exsuperantissimo Gell., providentia summi exsuperantissimique deorum Ap., exsuperantissimi dei cultus Aug.