Franja

semūnciārius 3 (sēmūncia) polunčen, poluncijski, 1/24 težek (težak): faenus L. 1/24 % na mesec (po naše 0,5 % na leto), asses PLIN.

senior² [sí:njə] samostalnik
starešina; predstojnik; študent zadnjega ietnika; najstarejša oseba

senior school britanska angleščina (do 1944) štirje zadnji razredi osnovne šole (za učence v starosti 10 do 14 let)
senior high school ameriško najvišji razredi šole, ki sledi osnovni šoli (10. do 12. šolsko leto)
he is my senior by five years on je pet let starejši od mene

service [sɛrvis] masculin služba; usluga; (po)strežba; služabništvo, posli, služinčad; službeno mesto; urad; promet, obrat(ovanje); uprava; sêrvis; servís; (= service divin, religieux) služba božja; (= service mortuaire) maša zadušnica; (= service de table) namizna posoda, servis; (= service de linge) namizno perilo; (tenis) sêrvis; brezplačen izvod, brezplačna vstopnica; pluriel, militaire oskrbovalne čete

de service opravljajoč, imajoč službo
en service v rabi, v obratu
hors service neuporaben, izven obrata
prêt pour le service sposoben za obrat(ovanje)
service des abonnés d'un journal dostavljanje časopisa naročnikom
service des achats nakupovalni, nabavni oddelek
services pluriel administratifs upravni oddelek
service aérien letalska služba
service de banlieue (železnica) predmestni promet
service à café, à dessert, à thé, à liqueur servis za kavo, za poobedek, za čaj, za liker
service de la caisse blagajniški oddelek
service du change devizni oddelek
service des colis postaux oddelek za poštne pakete
service compris s postrežbo vred
service de la comptabilité knjigovodstvo, računovodstvo
service de dépannage (avto)popravljalnica
service de diffusion météorologique radijska meteorološka služba
service de l'économat uprava materiala, ekonomat
service d'été, d'hiver (železniški) poletni, zimski vozni red
service de l'expédition odpravniški oddelek, ekspedit
service de navette nihalni promet (med dvema mestoma)
service de nuit nočna služba
service (militaire) obligatoire obvezna vojaška služba
service d'ordre rediteljska služba, rediteljstvo
service du personnel personalni oddelek
service de presse (S. P.) primerek, izvod (knjige ipd.) za oceno
service de la publicité reklamni oddelek
service de renseignements oddelek, biro za informacije
service routier à grande, à petite distance cestni promet na daljših, krajših razdaljah, progah
service de santé zdravstvena služba
service de secourisme služba prve pomoči, prva pomoč
service de subsistance (militaire) oskrbovalna služba, urad
service des ventes prodajni oddelek
année féminin de service službeno leto
dérangement masculin dans le service motnja v obratovanju
entrée féminin en service nastop službe
escalier masculin de service stopnišče za služinčad, za dobavitelje
heures féminin pluriel de service službene, delovne ure
lettre féminin de service služben dopis
règlement masculin de service službeni pravilnik
(magasin masculin de) self service samopostrežna trgovina
vêtement masculin de service službena obleka
voie féminin de service stranski tir
premier, second service prva, druga serija obedov v vlaku, v jedilnem vagonu vlaka
demander un service à un ami prositi prijatelja za uslugo
toujours disposé à vous rendre service vedno (sem) vam na voljo za (proti)uslugo
être à cheval sur le service, (familier) être service-service biti natančen za točno opravljanje službe podrejenih
être au service de quelqu'un biti pri kom v službi
je suis à votre service na uslugo sem vam
être de service imeti službo (ne biti prost)
ne pas être de service ne imeti službe, biti prost
l'autobus fait le service régulier entre A et B avtobus redno vozi med A in B
faire le service gratuit d'un journal pošiljati brezplačno časopis
mettre en service dati v obrat, v promet
obtenir sa retraite après 40 ans de service doseči upokojitev po 40 letih službe
prendre en service, à son service vzeti v službo
mettre hors service (marine), retirer du service vzeti iz obrata, iz prometa
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre un mauvais service à quelqu'un slabo uslugo komu napraviti; škodovati komu
solliciter les bons services de quelqu'un prositi koga za uslugo
qu'y a-t-il pour votre service? s čim vam lahko postrežem?; želite, prosim?
être de service dežurati, biti dežurni

settanta agg., m invar. sedemdeset, sedemdeseti:
gli anni settanta sedemdeseta leta
i settanta sedemdeset let:
essere sui settanta biti kakih sedemdeset let star
il settanta leto sedemdeset
Consiglio dei Settanta hist. Svet sedemdeseterice (v Firencah)

sex, num. cardinale (indoev. kor. *su̯ek̑s; prim. skr. ṣaṭ, ṣáṣ = avestijsko xšvaš, gr. ἕξ (iz *σƑεξ) = sl. šest = lit. šešì = got. saíhs = stvnem. sehs = nem. seks, lat. sextus = gr. ἕκτος = sl. šesti, lat. Sextius, Sēstius = osk. Σέστιες, ilirsko Σέστος, umbr. sestentasiaru = lat. sextantariarum) šest: CA., PL., ENN. AP. MACR., L., V., O. idr., sex menses CI., annus et sex menses CI. poldrugo leto, equitum centuriae cum sex suffragiis CI., sex septem TER., H. = sex aut septem LUCR. šest ali sedem, šest do sedem, sex primi, tudi v sklopu sexprīmī -ōrum, m šesterica (šestorica) prvakov, šesterica občinskih svetnikov v municipijih in naselbinah, šesterica najimenitnejših meščanov: CI.

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

sfornare v. tr. (pres. sforno)

1. vzeti, jemati iz peči

2. pren. na veliko izdelovati; vreči, metati na trg:
uno scrittore capace di sfornare un romanzo all'anno pisatelj, ki je sposoben napisati en roman na leto

Sicilia -ae, f (Σικελία) Sicílija, največji in najpomembnejši otok Sredozemskega morja nasproti jugozahodne Italije: PL., CI., LUCR., MEL., PLIN., CL. Od tod adj.

1. Sicelis (pesniki merijo Sīcelis) -idis, f (Σικελίς) sicíl(ij)ska: Musae V., puella O., nymphae O.; kot subst. = Sicíl(ij)ka, Sicilijánka: Sicilides veniunt O.

2. Siciliēnsis -e sicíl(ij)ski, s Sicilije doma, na Sicíliji pridobljen, na Sicíliji trajajoč (potekajoč), s Sicílije izhajajoč: hospes PL., ager CI., fretum CI. pri Siciliji, pecunia CI. na Siciliji pridobljen, quaestura CI. EP., annus CI. leto kvesture (kvestorskega uradovanja) na Siciliji, bellum SUET. vojevana na Siciliji, peregrinatio SUET. bivanje na Siciliji, popotovanje po Siciliji, negotiatores P. F.

sidéral, e, aux [sideral, ro] adjectif zvezden

année féminin sidérale zvezdno leto

sidēreo agg. astr. zvezden, sideralen:
anno sidereo zvezdno leto
pietre sideree sideroliti
rivoluzione siderea zvezdna revolucija
universo sidereo zvezdno vesolje

sidéreo zvezden

año sidéreo zvezdno leto

siderič|en [ê] (-na, -no) astronomija siderisch
siderično leto das Sternjahr

sing^*1 [siŋ]

1. neprehodni glagol
peti, prepevati; pesniti, pesnikovati; delati pesmi; vzklikati (for od)
figurativno kipeti, vršeti, (o krogli) žvižgati, (o potoku) šumeti, žuboreti; brneti, brenčati (čebela), zavijati (o vetru); žvrgoleti (ptice); (o ušesu) zveneti; dati se opevati

2. prehodni glagol
peti (kaj); opevati; spremljati (koga) s pesmijo; s petjem privesti (koga) v neko stanje

to sing a child to sleep uspavati otroka s petjem
to sing dumb figurativno niti besedice (več) ne reči
my ear is singing v ušesu mi zveni
to sing for joy peti od veselja
to sing the New Year in sprejeti novo leto s petjem
to sing s.o.'s praises (neprestano) komu hvalo peti, ga hvaliti
to sing to rest pomiriti s petjem
to sing small figurativno ponižno govoriti ali se vesti v navzočnosti "višjih" oseb, postati majhen (skromen, krotek, ubogljiv, pokoren)
to sing a song peti pesem
to sing another song (tune) figurativno drugo pesem peti, zapeti drugačno pesmico, ubrati druge, milejše strune, odnehati, popustiti, znižati svoje zahteve
this song sings to an air ta pesem se poje po napevu
to sing the same song (tune) figurativno trobiti v isti rog
to sing sorrow tóžiti, tarnati

singultō -āre (-āvī) -ātum (singultus)

1. intr. ihteti, hlip(t)ati: singultantium modo Q., verba singultantia Stat. s spotikajočim (zapletajočim) se jezikom govorjene, pretrgane; occ.
a) hropsti, hropeti (o umirajočih): truncumque (sc. corporis) relinquit sanguine singultantem V., oraque dum calcat iam singultantia leto Sil., inrupitque domos et singultantia gestans ora manu taboque sinus perfusa recenti Val. Fl.,
b) klokati, klokotati, žuboreti (o vodi): Sid.

2. trans. hrope izdihniti, hrope izdahniti, izhropsti: animam O., in limine vitae animas Stat., singultatis oscula mixta sonis O.

singulus 3 (iz indoev. kor. *sem- (prim. semel, sim-plex) ter sufiksov -go- in -lo-s) sg. predklas. in poznolat., klas. le pl. singulī -ae -a

1. num. distributivum po en, po eden, (vsak) posamezen, posamičen, vsak, vsakteri, vsak posebej, vsakemu enega (eno) itd.: nummo singulo multabatur Gell.; v pl.: Pl., Ca., Varr. idr., describebat censores binos in singulas civitates Ci., in singulis rebus eiusmodi materies est, ut dies singulos possim consumere Ci. za vsako (po) en dan, legiones singulas posuit Brundisii, Tarenti … Ci. eno legijo v Brundizij(u), eno v Tarent(u) … , quod efficitur singulis diebus et noctibus Ci., quos (sc. pedites) ex omni copia singuli (sc. equites) singulos (sc. pedites) … delegerant C. ki si jih je (bil) … vsak konjenik izbral (po) enega, centurionibus singulae naves erant attributae C. vsakemu centurionu ena ladja, in viduitate relictae filiae singulos filios parvos habentes L. vsaka enega, singulis in singulas decurias creatis L., in dies singulos Ci. od dne do dne, vsak dan, in annos singulos Ci., C. (za) vsako leto, in mensīs singulos N. (za) vsak mesec.

2. z oslabelim distributivnim pomenom
a) posamezen, poedin, posamičen, edin, en sam, eden (drug) za drugim (naspr. bini, ambo, duo, universi): singulum vestigium Pl., semel unum singulum est Varr. enkrat ena je ena, singulo semper numero dicenda sunt Gell. v ednini; (po M. so edninske zveze kot npr. singulus vir, singula mulier, singulum scrinium nenavadne); v pl.: ut conquisitores singuli in subselia eant per totam caveam Pl., obtemperare debet populus rationi, nos singuli populo Varr., honestius eum (sc. agrum) vos universi quam singuli possideretis Ci., senatoribus singulis plausus est datus Ci. vsakokrat, ko je kateri prišel, refert, qui audiant, frequentes an pauci an singuli Ci., singuli carri C. eden (drug) za drugim, singulas turmas circumire S., universis nequamquam par, adversus singulos ferox L., oculi vel ambo vel singuli Cels., quadrageni singuli Col. enainštirideset, omnibus perire, quod singulae amitterent Sen. ph.,
b) sam = brez družbe: numquam sumus singuli Sen. ph., meliores erimus singuli Sen. ph.

sipina samostalnik
1. (o nanosu peska) ▸ dűne, föveny, buckaNa obliko puščavskih sipin vplivajo moč in smer vetra ter količina peska. ▸ A sivatagi dűnék alakját a szél erőssége és iránya, valamint a homok mennyisége határozza meg.Sopomenke: peščina

2. (o nakopičenem materialu) ▸ bucka, hegy, kupacNa sipinah nekdanjega rudnika rjavega premoga vsako leto zagori približno desetkrat. ▸ A régi barnaszénbánya meddőhányói minden évben körülbelül tízszer kigyulladnak.
Lokostrelec se postavi na linijo streljanja in ustreli na tarčo, postavljeno v sipino peska. ▸ Az íjász a lővonalra áll és megcélozza a homokbuckába állított céltáblát.
Šli smo čez nevarne sipine, ki se niso več podirale, in med potjo doživljali vso strahovitost tega potresa. ▸ Átkeltünk a veszélyes buckák között, amelyek már nem roskadtak mélyebbre, és köztük járva átéreztük a földrengés minden borzalmát.

skóz skózi through, (ZDA tudi) thru

skóz, skózi in skóz, skózi thoroughly, throughout, through and through, (ZDA tudi thoroly), out and out, completely
skóz, skózi več tednov for several weeks
skóz, skózi vse leto all the year round
republikanec skóz, skózi in skóz, skózi ZDA a straight Republican
on je športnik skóz, skózi in skóz, skózi he is a sportsman to his fingertips
on je vojak skóz, skózi in skóz, skózi he is a soldier to the backbone
govoriti skóz, skózi nos to speak through one's nose
pogledati skóz, skózi prste (figurativno) to condone, to overlook, to turn a blind eye to
vreči, zagnati skóz, skózi okno to throw out of the window
biti skóz, skózi in skóz, skózi premočen to be wet through

skoz(i) por; a través de

skozi vso Španijo a través de España, por toda España
skozi vse leto (durante) todo el año
skoz in skoz de parte a parte, de un extremo a otro, fam de cabo a rabo
skoz in skoz premočen fam calado hasta los huesos
poštenjak skoz in skoz un perfecto caballero
politik skoz in skoz un político de cuerpo entero

skóz(i) à travers, au travers de, par ; (časovno) durant, pendant

skoz(i) in skoz(i) de part en part, de bout en bout, d'un bout à l'autre, complétement
skoz(i) in skoz(i) premočen trempé jusqu'aux os
umetnik skoz(i) in skoz(i) artiste dans l'âme (ali jusqu'au bout des ongles)
skoz(i) gozd à travers le bois (ali la forêt), en passant par (ali en traversant) le bois
skoz(i) vse leto (pendant, durant) toute l'année, l'année durant
skoz(i) vse njegovo življenje durant (ali pendant) toute sa vie, sa vie durant, de toute sa vie
oditi s hiše skoz(i) zadnja vrata quitter la maison par la porte de derrière

slovenist samostalnik
(strokovnjak) ▸ szlovenista
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, je osrednje srečanje slovenistov (kot tudi slavistov) z vsega sveta. ▸ A szlovén nyelv, irodalom és kultúra nyári egyeteme a világ minden tájáról érkező szlovenisták (és szlavisták) fő szakmai találkozója.
Na Filozofski fakulteti vsako leto zaključi študij ogromno slovenistk in slovenistov. ▸ A Bölcsészettudományi Karon minden évben rengeteg szlovenista fejezi be egyetemi tanulmányait.
Povezane iztočnice: diplomirani slovenist